Astaksantin - omogoča za 62% močnejše telo

Ali ne bi bilo krasno, če bi lahko pridobili na moči, vzdržljivosti, če bi se po fizičnem naporu doba regeneracije telesa skrajšala, bolečine pa zmanjšale? Vse to je možno po zaslugi naravne substance, ki je cenovno dostopna in nima nikakršnih negativni stranskih učinkov.

To nam je sedaj na voljo. Astaksantin je dokaj malo poznan, toda izredno močan antioksidant, verjetno najmočnejši od vseh do sedaj poznanih.

Znanstveniki so že zdavnaj odkrili karotenoide, močne antioksidante. Pigmenti, ki se nahajajo v naravi v različnih barvah - od zelene (trava, poganjki) do rdeče (rdeča pesa), preko rumene do oranžnih (paprika). Do sedaj so odkrili preko 700 naravnih karotenoidov, toda na splošno poznamo le nekaj izmed njih, predvsem beta-karotenoid (tega najdemo v korenju).

Šele pred kratkim, so se znanstveniki pričeli posvečati astaksantinu, ki je dobil status "super hrane", in do sedaj opravili veliko različnih znanstvenih študij.

Ker je danes šport zelo pomembna dejavnost, se znanost veliko ukvarja prav z astaksantinom, zaradi njegove lastnosti, da zviša atletske sposobnosti športnikov.

Toda njegovi učinki na naše zdravje so tako raznovrstni, da bi bilo potrebno napisati več člankov, da bi lahko vse popisali.

Farma rdečih alg v Izraelu

Naravni astaksantin je poglavje zase

Naravni astaksantin se tvori zgolj v mikroalgah (glej zgoraj), da se zaščitijo pred ultravioličnim žarčenjem.

Sintetičen astaksantinom (pridobljen v laboratorijih) se uporablja za "barvanje" gojenih lososov, saj je njihovo meso v naravi rdečkaste barve, gojeni pa belo. Izogibati se je treba sintetičnega astaksantina, saj je narejen iz petrokemije.

Astaksantin lososu omogoča njegovo pregovorno moč in vzdržljivost, da lahko v dobi drstenja plava po mogočnih rečnih brzicah navzgor. Za losos lahko trdimo, da je v naravi 'kralj vzdržljivosti'. Astaksantin je daleč močnejši antioksidant kot so to ostali karotenoidi: beta-karoten, lutein, likopen, itd... Uničuje proste radikale, ščiti celice, organe in tkivo pred škodo, ki jo povzroča oksidacija.

Zaradi svojih antioksidacijskih sposobnosti izboljša kardio-vaskularno zdravje, uravnava sladkor v krvi, krepi imunski sistem, uničuje rakaste celice, blaži vnetne procese, izboljša vid ter - ščiti pred sončnimi opeklinami.

Zakaj je astaksantinom tako enkraten?

Obstaja veliko lastnosti, zaradi katerih je ta karotenoid tako poseben. Tu so te bistvene razlike:

• kadar govorimo o uničevanju prostih radikalov, je astaksantin najmogočnejši karotenoid: 65 x močnejši od vitamina C, 54 x močnejši od beta-karotena in 14 x močnejši od vitamina E.

• Je dosti uspešnejši od ostalih karotenoidov pri specifični oksidaciji na nivoju kvantne fizike. Ta je prisotna pod vplivom sončnih žarkov in povzroča poškodbe različnih organskih materialov. Pri nevtralizaciji teh negativnih učinkov je astaksantin 550 x uspešnejši od vitamina E in 11 x od beta-karotena.

• Astaksantinom prebije krvno-možgansko IN krvno-mrežnično pregrado (beta karoten in likopen tega nista zmožna), zato omogoča antioksidacijsko in protivnetno zaščito očem, možganom in centralnemu živčevju ter zmanjša možnost nastanka sive mrene (katarakt), degeneracije makule (rumena pega), slepote, demence in Alzheimera.

• Je topen v lipidih, zato lahko preidejo skozi celično opno.

• Velika sposobnost absorpcije UV žarkov in zmanjša poškodbe DNK-ja.

• Je močan naravni protivnetni faktor.
  

In kaj je še zelo pomembno? Pri ljudeh ni bilo opaženih nikakršnih negativnih stranskih učinkov. Je zelo varen in nestrupen.

Pričevanja številnih športnikov z vsega sveta

O pomembnem izboljšanju zdravstvenega stanja športnikov, ki so jemali astaksantin, prihajajo poročila z vsega sveta. Na primer - Tim Marr, profesionalen triatlonec s Havajev, so spremljale številne poškodbe (tudi zaradi sonca), ker je prenaporno vadil in se izpostavljal močnim sončnim žarkom, kar je značilnost teh otokov. Od kar jemlje astaksantin, se je njegovo stanje močno popravilo. Kot sam pravi, da je l.2006 osvojil zlato kolajno na Pan-ameriškemu triatlonu na dolge proge, pripisuje velik del zaslug prav astaksantinu.

Toda, čeprav vsi mi nismo maratonci, pa nam lahko astaksantin pomaga pri rekreaciji, plesu ali kateri drugi telesni aktivnosti. Kako nam lahko ta naravni pigment pomaga pri boljši telesni zmogljivosti?

Losos

Kar astaksantin omogoča lososu, lahko omogoči tudi nam.

Glavna odlika astaksantina je njegovo mogočno protivnetno in antioksidacijsko delovanje.

Različna vnetja so stalni pojav pri športnikih. Vsak, ki se ukvarja s profesionalnim športom, si le stežka privošči večdnevni premor od vadbe, ki so rezultat različnih vnetij - mišice, sklepi. Torej vsaka stvar, ki lahko vnetje zmanjša, je še kako dobrodošla za športnika in astaksantin je daleč najuspešnejši od vseh.

Astaksantin je sposoben priti v vsako celico, tkivo ali organ, zato nam pomaga pri naslednjih pojavih:

• uničuje proste radikale v mitohondriju celice, ki skrbi za proizvodnjo energije

• zmanjša uničujoče vplive oksidacijskih procesov na celično opno in DNK

• zmanjša vnetje mišic

• zmanjša količino mlečne kisline v mišicah ("musklfiber")

• izboljša natančnost vida in globinskega dojemanja

• z njim lažje prenašamo sonce in smo manj dovzetni za sončne opekline

  
  

Učinki astaksantina na mitohondrij

Zdi se, da je učinek astaksantina na mitohondrij ključen pri povečani vzdržljivosti. Mitohondrij je naša celična mikro "elektrarna". Z zgorevanjem maščobnih kislin in drugih snovi, nam daje mitohondrij tja do 95% vse potrebne energije. Veliko teh mitohondrijskih celic se nahaja v mišičevju, saj je tam energija najbolj potrebna. Toda ta produkcija energije ima tudi slabo plat - nastanejo zelo reaktivni prosti radikali, ki poškodujejo celično opno in oksidira DNK. To zviša vnetni marker, kar povzroči utrujene in boleče mišice.

S slabitvijo mitohondrijev ni moč več proizvajati energije v potrebnih količinah, zato se moč in vzdržljivost zmanjšata. Večji ko je napor, več prostih radikalov nastaja.

Kot primer: če tečemo maraton, potem potrebujemo za 70% več kisika, to pa povzroči 11 krat več prostih radikalov, kot bi jih imeli, če bi počivali.

Ker astaksantin učinkovito uničuje proste radikale, so naše mišice bolj sveže in vzdržljive.

Šved C. Malmsten je leta 1998 opravil študijo, ko je bil astaksantin še precej nepoznan. Študentje (17-19 let starosti) so jemali 4 mg astaksantina na dan, 6 mesecev zapored. Njihova moč in vzdržljivost je narasla za 62%, kar je bilo kar 3 krat več kot pri kontrolni skupini.

Tudi preizkusi na živalih so dali podobne rezultate. Preden so omagale, so miši lahko dosti dlje plavale. Avtorji so izpeljali zaključek, da astaksantin zviša izrabo maščobnih kislin ter da so potrebne nadalnje raziskave. Tudi Japonci so ugotovili, da se je vnetje mišic pri miših zmanjšalo za več kot 50%, če so te dobivale astaksantin.

Iz tega navedenega lahko sklepamo, da je astaksantin, poleg tega, da podaljša vzdržljivost in zmanjša vnetja, dober tudi za bolj vitko linijo!

Povezava z mlečno kislino

Zdi se, da ima ta snov v algah še eno lastnost: zmanjša raven mlečne kisline v mišičevju. Klinični preizkus na Japonskem je imel nalogo, da izmeri učinke astaksantina na produkcijo mlečne kisline v mišicah med vadbo.

Mlečna kislina je nezaželen stranski produkt pri telesnem naporu in je zato omejujoč faktor pri vzdržljivosti. Skupina dvajsetletnikov je prejemala 6 mg astaksantina na dan, 4 tedne zaporedoma. Po teku na 1.200 m so udeleženci poročali, da so jih noge in sklepi dosti manj boleli kot je to ponavadi, kar gre pripisati manjši tvorbi mlečne kisline v mišicah.

Tudi l.2001 so rezultati vprašalnika, ki so ga izpolnili športniki, ki so jemali astaksantin v času vadbe. Kar 88% njih je poročalo o lažjem prenašanju naporov, manj je bilo vnetih mišic in sklepov, kar gre pripisati manjši tvorbi mlečne kisline v mišicah.

Športniki, ki bolje vidijo, dosegajo boljše rezultate

Verjetno se astaksantin najbolj izkaže pri izboljšanju vida. Oster vid je za športnike izrednega pomena, seveda pri nekaterih športih bolj kot pri drugih. Tenisač, ki slabo vidi, zagotovo ne bo osvojil Wimbledona.

Objavljenih je bilo večje število študij, ki so dokazale, da astaksantin očem zelo pomaga. Ena izmed njih je zajela rokometaše, pred in po tekmi. Tisti, ki so prejeli astaksantin, so imeli za 46 % boljši občutek za globino vida.

Zaščita pred soncem

Kdor je telesno aktiven, zagotovo precej časa preživi zunaj na soncu. Čeprav je sonce za človeka izredno koristen (tvorjenje vitamina D), pa lahko tudi škoduje, če smo preveč na soncu. Veliko športnikov se pritožuje, da se ne počutijo dobro, kadar so dolgo časa na soncu. In veliko njih poroča, da se je po jemanju astaksantin tako stanje zelo izboljšalo - boljše so se počutili in niso bili opečeni. Sončne opekline lahko povzročijo kožni rak.

Kako mu to uspe?

Po odgovor lahko gremo k prej omenjenim algam. Te se namreč z astaksantinom ščitijo pred negativnimi učinki sončnih žarkov. Tvorijo astaksantin, ki je pigment, torej naravna zaščita pred UV žarki. Skratka, če astaksantin lahko njih zaščiti, potem bo tudi nas.

Zadnje raziskave pravijo, da če 1 mesec , jemljemo vsaj 2 mg astaksantina na dan, potem se močno zmanjša možnost, da bi nas sonce opeklo. Potrebno je 2-4 tedne, da se v organizmu nabere dovolj astaksantina, ki nas bo ščitil pred soncem "od znotraj". Torej ga moramo jemati vsaj 2 tedn. Še enkrat je treba opozoriti, da to veja zgolj za naravni, ne pa za sintetičen astaksantin. Bodite pazljivi v ribarnici, kadar kupujete losos. Divji losos ima 100% naravni astaksantin, gojeni pa ima ponavadi v sebi sintetičnega (zato ima meso rdečkasto meso), ki pa je strupen. Kadar kupujete gojenega, potem mora na izdelku pisati, da je naravno obarvan.

Priporočilo za jemanje astaksantina

Začnite z manjšo dozo astaksantina - 2 mg/dan, če ga potrebujete več, potem sčasoma dozo zvišajte na 8-10 mg/dan (športniki)

N.K.