Bakteriofagi so virusi, ki uničujejo bakterije.
M.E. Hankin je prvi raziskovalec, ki je opazil delovanje teh virusov, ki so postali "vidni" šele z razvojem elektronskega mikroskopa, sredi 20.st. Hankin je l.1896 v Indiji namreč opazil, da ljudje, ki so med epidemijo kolere pili vodo iz reke Ganges in reke Yamuna, niso zboleli. Z eksperimentom, ko je to vodo filtriral skozi porcelanski filter, je pridobil kulturo bakteriofagov, ki so potem v epruveti uničile kulturo bakterije kolere.Sicer so ti virusi dobili ime bakteriofagi (požiralci bakterij) šele kasneje, ko jih je tako poimenoval kanadski znanstvenik d'Herelle. Istočasno je v Angliji te bakterije raziskoval F.Twort.
D'Herelle je na tak način v Franciji zdravil ljudi, predvsem vojake med 1.svetovno vojno, ko je izbruhnila epidemija dizenterije (bakterija Shigella). Ta Kanadčan, ki je prostovoljno delal na Pasteurevem Inštitutu v Parizu, je namreč pričel gojiti kulturo bakterije, katera je povzročila to epidemijo. Opazil je bil, da je včasih del te kulture izginil. To ga je navedlo na misel, da nekaj ubija te bakterije. Čeprav ni poznal vzročnika za ta pojav, je sklenil, da bo s tem poskusil zdraviti obolele. Vsakega pacienta je podrobno opazoval. Vsak dan je vsakemu bolniku odvzel vzorec blata in ga filtriral skozi fin porcelanski filter, da je odstranil vse bakterije. Ostanek je pomešal s kulturo bakterij in opazoval. Šele četrti dan je lahko bil opazil spremembo - bakterije so bile uničene.
Svoje nadaljne življensko delo je posvetil raziskavam bakteriofagov. V nekaj mesecih je npr. v Indiji zaustavil epidemijo kolere s tem, da je kulturo bakteriofagov dodajal v vodnjake po indijskem podeželju. Kasneje ga je pot vodila v Tbilisi, v Sovjetski zvezi (danes Gruzija), kjer je na tamkajšnji univerzi nadaljeval z delom. Celo knjigo, ki jo je napisal v tem času, je posvetil Stalinu, toda le malo kasneje je v zadnjem trenutku zbežal pred gotovo smrtjo, ker se je bil zameril nekemu partijcu.
Z odkritjem antibiotikov, je zanimanje za bakteriofage pošlo. Čeprav je bil d'Herelle kar 8 krat nominiran za Nobelovo nagrado, je ni nikoli prejel (le posthumno priznanje), umrl je l.1949 povsem neopazno, v osami.
Šele v zadnjem času je sodobna medicina postala pozorna na delo d'Herella, kajti znanost ni razvila nobene nove generacije antibiotikov že več kot 30 let. Mnoge bakterije so postale na njih odporne, kar predstavlja potencialno nevarnost za mnoge, še pred nekaj časa relativno lahko ozdravljive bolezni.
Zdravljenje z bakterifagi ima veliko prednosti pred antibiotiki, saj slednji uničujejo tudi človeku koristne bakterije. Bakteriofagi lahko ekzistirajo zgolj v povezavi z bakterijami, kar njihovo širjenje zaustavi - ko ni več bakterij, tudi njih ni (izumrejo). So najštevilčnejša živa bitja na planetu in če bi jih postavili v vrsto, enega poleg drugega, bi se ta vrsta končala šele 250 milijonov svetlobnih let daleč ( za primerjavo: zgolj ena svetlobna sekunda je enako 300.00 km!). Njihovo pridobivanje je možno povsod, kjer je kanalizacija (fekalije).
In zakaj ni večjega interesa za zdravljenje z bakteriofagi, namesto uporabe človeku škodljivih antibiotikov? Verjetno ste že sami ugotovili, da razlog zopet tiči zgolj v denarju. Še pred odkritjem antibiotikov, so farmacevtske družbe poskušale napraviti zdravila iz bakteriofagov, toda njihovi proizvodi niso bili ravno uspešni, saj so tedaj imeli premalo potrebnega znanja. V Sovjetski zvezi, pa so nadaljevali z delom d'Herella in so bakteriofage uporabljali namesto antibiotikov. Danes je eno najpomembnejših centrov prav v Gruziji, v Tbilisiju.
Tudi uradna medicina je pričela uporabljati bakteriofage pri zdravljenju seps, ki nastanejo pri hudih opeklinah, kjer so antibiotiki povsem odpovedali. Dobra novica je, da se da z bakteriofagi zdraviti tudi oboblelo govedo.
Virusi so lahko naši zavezniki, kakor lahko vidimo na primeru bakterifagov. V svetu potekajo raziskave z različnimi, človeku ne preveč škodljivimi virusi, ki nam lahko pomagajo pri zdravljenju težkih bolezni, kot je to rak. Poznan je primer, da je imela neka ženska hudo obliko raka na materičnem vratu, nakar je zbolela za gripo. Po prestani gripi, je rak popolnoma izginil. Torej bilo bi potrebno več denarja za te in podobne razsikave, kar bi lahko omogočilo uspešnejše in cenejše zdravljenje resnih obolenj. Ljudje moramo poznati resnico, oz. moramo imeti bolj verodostojne informacije in ne zgolj tiste, ki koristijo multinacionalkam in njihovim oprodam..
N.J.
>DOMOV<