Cuzanje prstkov in grizenje nohtov

Znanosti je že dolgo poznano dejstvo, da preveč higiene lahko tudi škodi. Zakaj? Na sebi in v sebi imamo tudi do 100x več bakterij kot pa celic. Nič nenavadnega ni, če imamo na koži tudi kake bakterije, ki so nam lahko zelo nevarne (salmonela), saj se te ne morejo razmnožiti do te mere, da bi nam škodovale - zato skrbijo druge, nam koristne bakterije, ki njihovo razmnoževanje nadzorujejo, ali pa jih tudi uspešno uničijo. Proces kolonizacije človekovega organizma s strani bakterij, se prične takoj ob porodu, že v fazi ko to novo človeško bitje prehaja iz materinega telesa v svet. Novorojenček v prvih mesecih večino bakterij prejme od svoje matere - z dojenjem in dotiki. Če je mati zdrava, potem se bo dojenčkov imunski sistem iz dneva v dan krepil, kar bo imelo pozitivne učinke na njegovo zdravje, tudi ko bo že odrasla oseba.

Zaradi panike, ki jo občasno povzroča medicinska srenja ('prašičja', 'ptičja' gripa...), so se na tržišču takoj pojavila antibakterijska mila in geli za tuširanje. Toda dokazano je, da to ni najboljša izbira, saj ta mila nediskriminatorno pobijajo vse bakterije, torej tudi tiste, ki so nam dobrodošle. To lahko primerjamo z antibiotiki.

Pred kratkim so bili objavljeni rezultati študije v reviji Pediatrics, ki je preučevala sesanje prstov in grizenje nohtov, kar je dokaj običajno pri otrocih.

Seveda lahko „sesanje“ prstov povzroči nepravilno rast zob, grizenje nohtov pa njihovo okužbo. Po drugi strani pa otroci s tem, ko v usta vnesejo veliko različnih bakterij iz okolja, krepijo imunski sistem, na ta način pa se zmanjša možnost nastanka različnih alergij!

Zaradi naše obsedenosti s čistočo so otroci v času razvoja, vse manj izpostavljeni različnim mikroorganizmom. In prav zaradi tega, se starši soočajo z vse več alergijami. V ZDA se je v zadnjih dvajsetih letih število alergij na hrano povišalo kar za 60%, kožnih alergij pa za 80%! 50 milijonov Američanov vsaj enkrat na leto trpi za različnimi oblikami alergij.

Poznana je “higienska hipoteza”, ki pravi, da imajo otroci v družinah z veliko otrok, bistveno manj alergij, kot pa tisti iz maloštevilčnih družin. Po tej teoriji se manjši otroci dostikrat “okužijo” s strani starejših bratcev ali sestric, kar povzroči TH -1 imunski odziv, ta pa ojača telesno odpornost. Pri tistih drugih pa obstaja večja možnost, da imajo imunski odziv TH-2, kar lahko povzroči dedno alergijo. Toda ta hipoteza je dokaj sporna, saj ne more razložiti, zakaj sledimo poratu alergij tudi v bolj umazanih urbanih okoljih in zakaj probiotiki otrok ne zaščitijo pred alergijami.

Tako se lahko zopet povrnemo na sesanje prstov in na grizenje nohtov, kar je povsem običajen pojav pri majnih otrocih. Zaradi teh otroških navad otroci vase sprejmejo več različnih mikroorganizmov (kar obogati mikrobiom), pa tudi zajedalcev, kot bi to prejeli zgolj s strani svojih bližnjih sorodnikov. Zaradi tega so se raziskovalci namenili dobiti podrobnejši vpogled v to materijo.

V raziskavo so vključili podatke 1013 otrok starejših od enega leta, od teh pa jih je 31% redno grizlo nohte ali pa sesalo prstke. Rezultat: slednja skupina je v starosti 13 in 32 let imela bistveno manj kožnih alergij od tiste bolj množične skupine. Potem pa so te rezultate priredili še oziraje se na druge faktorje, tako da ne bi prišlo do napačne interpretacije statističnih podatkov, kar je dostikrat rezultate kake študije postavilo na laž. Toda v tem našem primeru se je teorija o koristnosti “sesanja in grizenja” izkazala za točno: skupina, ki je v obdobju otroštva imela to navado, je v odrasli dobi imela zgolj 31% možnosti, da postane senzibilna na alergije, v nasprotju z drugo skupina, kjer je ta odstotek bi bistveno večji – 48.

Te povezave pa niso našli pri astmi ali pri senenem nahodu.

Druge raziskave na to temo

2009. leta je bila objavljena raziskava na temo, kaj se zgodi z otroki, ki so prišli v kontakt z več vrstami živalskih iztrebkov in ki so do 2.leta starosti imeli večkrat diarejo. Kot odrasli so imeli manj vnetij kot ostala populacija. Na podlagi teh rezultaov so prišli do zaključka, da zgodnje okužbe ojačajo in bolj razvijejo protivnetno reakcijo in bolj fleksibilen imunski odziv na različne okužbe v starejšem obdobju. To je izrednega pomena, saj obstaja kar dosti dokazov, da so vnetja povezana z razvojem bolezni srca, raka, sladkorne bolezni in Alzheimera.

Leta 2015 so v reviji Pediatrics objavili raziskavo, ki je pokazala, da imajo otroci, kjer so doma posodo prali ročno, dosti manj alergij v primerjavi s tistimi, kjer so doma uporabljali pomivalni stroj. Še osuplivejši rezultati pa so se pokazali v primeru astme, saj so jo otroci iz te druge skupine imeli kar za 400% več. Vive la germs!

Zaključek

Ko me je v ranem otroštvu nekaj let starejši sosedov sin silil, da sem na dvorišču ljubljanskega Kolizeja jedel kurje drekce, mi je v bistvu delal uslugo. Hvala Peter!

Pustimo otroke, da so otroci.

N.K., 08-16