Louis Pasteur, Edward Jenner, Rudolph Virchow, Robert Koch, Paul
Ehrlich in Emil von Behring, so kreatorji teorije o imunizaciji, ki
temelji na ideji, da ustvarjena protitelesca 'pomagajo' imunskemu sistemu
pri indentifikaciji in eliminaciji 'napadalnih klic'. Znanstveno delo
Antoina Bechampa, Williama F. Kocha, Royal Rifea, Gunthera Enderleina,
Carla Edwarda Rosenowa, Otta Warburga in Gastona Naessensa, pa spodkopava
to zmotno teorijo v povezavi s človekovim imunskim sistemom.
T.i. 'škodljive' bakterije in virusi, s katerimi sodobna medicina
bije dolgoletni boj, pri tem pa uporablja svoj velikanski arzenal farmacevtskih
zdravil, so v resnici klice življenja. Te klice življenja so v simbiozi
s prehranjevalnimi procesi v telesu ter jim omogočajo izgrajevanje
in kasnejši razkroj, jim omogočajo pretvorbo in re-kreacijo. Klice so
pleomorfne, spreminjajo obliko in so nadzorovane s strani medija v katerem
živijo. Klice moramo obravnavati kot del narave, nas samih, so neločljiv
del življenja, so osnova življenja na Zemlji. Brez njih življenje ne
bi bilo mogoče. Njihovo število je neskončno, njihove funkcije so različne,
lahko spreminjajo obliko, se spajajo, zopet ločijo in povrnejo v primarno
obliko. Virusi, bakterije, fungusi,.. so različice, ki so se razvile
iz klic. Okolje v katerem živijo ima odločilno vpliva na to, v kaj se
bodo preoblikovale, razvile.
Na začetku prejšnjega stoletja je Dr. Carl Edward Rosenow z Mayo
Biological Laboratories pričel z nizom eksperimentov. Vzel je najpomembnejše
bakterije, ki je našel v številnih bolezenskih vzorcih, ter vzgajal
v enotni kulturi. Še prej popolnoma različne oblike bakterij so se postopoma
spremenile v enotni razred. Nadaljeval je s preizkusi, spreminjal kulture
in dosegel, da so se patogene spremenile v nenevarne in obratno. Njegov
zaključek je bil, da ključni faktor pri formiranju lastnosti bakterij
zgolj kultura,oz. življensko okolje (prehrana), kjer se te bakterije
nahajajo. Njegovo odkritje je bilo prvič objavljeno v Journal of Infectious
Diseases, leta 1914.
Royal R. Rife, ki je skonstruiral univerzalni
mikroskop z močjo 150.000x povečave, je dve desetletji kasneje nadaljeval
z delom Rosenowa ter razširil področje teh raziskav. Z novim mikroskopom
so žive bakterije in virusi postali očem vidni.
Rife je dokazal, da spremenjeno okolje in vrsta
prehrane lahko človeku koristne bakterije, kot je npr. črevesni bacil,
spremenenita v patogene bakterije, ki jih poznamo pod imenom typhoid.
Rife je opazil, da se lahko virusni agens, ki so ga povezovali z nastankom
določenih oblik raka, sčasoma spremeni v človeku neškodljiv bacillus
coli, s tem pa se proces obrne v nasprotno smer. Iz tega je sledila
ugotovitev, da človeške celice, ki imajo neuravnotežen metabolizem,
v bistvu povzročijo bolezensko stanje. Verjel je, da perfektno uravnoteženo
telo ne more biti podvrženo nobeni bolezni.
Skoraj istočasno je tudi Alexis Carrel na Rockefeller Inštitutu
opravljal raziskave na podganah. Spremljal je stopnjo umrljivost teh
glodalcev od infekcijskih bolezni s tem, ko jim je spreminjal prehrano.
To njegovo zgodnje delo je reafirmiral Rene Dubos, ki ga je pripeljalo
do naslednjega zaključka, da je vzrok ekološke narave - stanje notranje
čistoče.
Poznano je, da otroci, ki imajo agammaglobulinemio (nezmožnost
proizvajanja protitelesc v krvi), lahko kljub temu prebolijo bolezen
(npr.ošpice) in si hkrati pridobijo dolgoročno odpornost na te bolezni.
Osebe, ki nimajo protitelesc, so izredno odporne na bolezni, medtem
ostali, ki so si že pridobili odpornost na njih, lahko zopet zbolijo.
Uradni podatki ameriške vojske govorijo o tem, da njihovo cepljeno
osebje štirikrat pogosteje umre za davico, kot pa necepljeno civilno
prebivalstvo
Zdaj je povsem jasno, da telo ne potrebuje nikakršne pomoči s
strani imunizacije; da telo za svojo zaščito ne potrebuje krvnih protitelesc;
da cepljene lahko zmanjša telesno odpornost, povroči trajno poškodbo
živčnega sistema in zaustavi rast. Obstajajo zelo prepričljivi dokazi,
da imunizacija lahko v resnici povzroči nastanek prav takih bolezni,
katerim je bila namenjena. Tak pogled na to problematiko je podprla
tudi CIDA (Canadian International Development Agency) pod vodstvom Dr.
Raymonda Obomsawina, leta 1992.
V svojem poročilu je Dr. Obomsawin napisal, da je ideja o povečani
imunosti navadna utvara, ki temelji na diskreditirani znanstveni teoriji,
ki noče prevriti drugačnih podatkov, ki nepopolno spremlja kasnejši
zdravstveni razvoj dogodkov cepljenih otrok, in uporablja
nekakovostne statistične metode.
Pozitivni učinki cepljenja na splošno zdravstveno stanje prebivalstva
ni bilo nikoli, ponovimo še enkrat - NIKOLI, dosledno in nepristransko
DOKAZANO! Ljudje, ki so bili cepljeni, so večkrat zboleli prav za
temi istimi boleznimi. Epidemije so številčnejše prav tam, kjer je bilo
največ prebivalstva cepljeno (študije v Gambiji, Braziliji in na Tajvanu).
Ocene ''strokovnjakov'' o stopnji in resnosti posledic reakcij na cepljenje,
so povsem napačne. Hude posledice vakcinacije, ki so večkrat tudi usodne,
so bile namenoma zamolčane, da se ne bi izvedela prava resnica o posledicah
cepljenja.
Vseskozi je očitna manipulacija s statistiko in poročili, ki
hoče prikazati učinkovitost cepljenja. Najbolj poznan primer je v zvezi
s Salkovim cepivom proti poliomelitisu (otroški paralizi). To cepivo
naj bi bil vrhunski dokaz učinkovitosti vakcinacije, toda statistični
podatki dokazujejo, da je bil poliomelitis, ob uvedbi programa splošnega
cepljena l.1956, v padcu kot sestavni del naravnega ciklusa. V enem
izmed redko opravljenih testih tega cepiva, se je izkazalo, da se je
v 200-tih primerih pojavila otroška paraliza, v drugi kontrolni skupini,
ki ni prejela cepiva, pa niso zabeležili niti enega primera te bolezni.
V Evropi je otroška paraliza v 50-tih letih izginila kljub temu, da
ni bilo cepljenja. Seveda je tudi tam, kjer so opravili masovno cepljenje
, torej v ZDA, poliomelitis tudi izginil.
Zdaj nekateri znanstveniki trdijo, da popolna vakcinacija nepopravljivo
oslabi imunski sistem otrok, da je masovno cepljenje odgovorno za pojav
avtoimunskih bolezni, ki se naglo širijo, da nastajajo degenerativni
in alergijski pojavi, itd. Zelo zaskrbljujoča je vse večja prisila,
da morajo starši svoje otroke dati cepiti. Ta pritisk je toliko bolj
sporen, če vemo, kako nevarna je vakcinacija.
Če smo sedaj spoznali, da cepljenje v resnici ni zaščita pred
boleznimi, se moramo vprašati, ka je to bolezen im kako jo pozdraviti.
Vzrok bolezni
Človeško telo je sestavljeno iz 2/3 vode, 10% jo je v krvi in
90% v limfi. Kadar je preveč strupov v limfi, postane ta 'umazana'.
Če pH vrednost naše krvi pade pod 7,3, potem se človeku koristne bakterije
pričnejo spreminjati in zbolimo.
Da ohranimo sistem čist, se moramo pravilno prehranjevati. Če
hrana preveč vzdigne alkalnost v telesu, potem nastanejo težave z bakterijami,
če pa je preveč kisla, lahko nastane rak. Kisik je nujno potreben, saj
s tem omogočimo učinkovito 'dihanje' celic in preprečujemo produkcijo
ogljikovega monoksida, ki ga telo ne more izločiti.
Da ima celica dovolj goriva, potrebuje kisik in sladkor (O.H.).
Ogljiko-vodikova vez je presekana, kisik se spoji z vodikom, da nastane
H2O (voda) poleg pa še CO2. Če kisika ni dovolj na razpolago, potem
namesto CO2 nastane CO (ogljikov monoksid), zato se prične tvoriti mlečna
kislina in kri postane bolj kisla. Če je pomanjkanje kisika v daljšem
obdobju (hypoxia), potem so celice prisiljene, da fermentirajo sladkor
anaerobno, drugače jim grozi smrt. V takem primeru se oslabi nadzor
v celicah za njihovo delitev, zato lahko pride do nenadzorovane rasti.
Takim celicam pravimo rakaste celice.
Za optimalno zdravje potrebujemo čist in s kisikom bogat krvotok.
To lahko dosežemo s tem, da v telo vnesemo ozon. To bi lahko dosegli
tudi na tak način, da bi se preselili daleč stran od civilizacije v
neobljudene gore ter globoko vdihavali svež in neoporečen zrak.
Ker pa tega ne storimo, potem lahko uporabimo ozonski generator,
ki iz kisika tvori ozon, ki ga vnesemo v telo z enim od dvanajstih možnih
načinov ter z njim oksidiramo toksine in celicam omogočimo dostop do
kisika. S tem odgovorimo na zastavljeno vprašanje, kako se izogniti
nepotrebnemu in potencialno nevarnemu cepljenju.
Najpomembnejše je, da se rdeče krvničke medseboj ne zlepijo,
saj edino take lahko dovajajo celicam zadostne količine kisika. Zaradi
tega bomo postali zdravi.
Če bi ljudje doma imeli zanesljiv in cenovno ugoden ozonator,
bi lahko z njim očistili vodo za pitje, očistili bi zrak, ki ga vdihavajo,
ter seveda tudi svoje telo. Potem bi se lahko bolnišnice ukvarjale zgolj
z ponesrečenci, ki jih rešilci pripeljejo na urgenco. Vloga farmacevtske
industrije s svojimi toksičnimi napoji bi popolnoma izginila, poprečno
zdravstveno stanje ljudstva pa bi doseglo zavidanja vreden nivo.
PRIMERJAVA TEORIJ O INFEKCIJAH
PASTEUROVA TEORIJA KLIC
1.povzročitelji bolezni so mikroorganizmi, ki živijo zunaj telesa.
2. telo se mora čuvati pred mikroorganizmi in jih uspešno premagovati,
s tem se izognemo boleznim.
.
3. izgled in funkcije specifičnih mikroorganizmov so konstantne.
.
.
4. vsaka bolezen je v tesni povezavi z določenim mikroorganizmom.
5. mikroorganizmi so primarni povzročitelji bolezni
.
6. bolezen je neizogibna in lahko napade vsakogar
7. da preprečimo in premagamo bolezen, je nujno potrebno 'zgraditi
obrambo' in uničiti patogene mikroorganizme.
|
BECHAMPOVA TEORIJA TOKSIČNOSTI
1. bolezen se pojavi zaradi stanja v celicah.
2. mikroorganizmi
so koristni toliko časa, dokler je telo očiščeno toksinov.
3. izgled in funkcije specifičnih mikroorganizmov se spremenijo,
kadar je telo-gostitelj poškodovano - mehanično, biokemično
ali pa emocionalno.
4. vsaka bolezen je tesno povezana z določenimi okoliščinami.
5. mikroorganizme lahko povežemo z določeno boleznijo le takrat,
ko postanejo celice zastrupljene.
6. bolezen
nastane zaradi notranjega okollja in povišane toksičnosti.
7.
preventiva in zdravljenje bolezni slonita na očiščenju strupov
v telesu na način, ki nima škodljivih posledic. |
OZONSKA TERAPIJA
