- Kri naših prednikov

- Dieta glede na vašo krvno skupino

- Kri in krvne preiskave

Kri naših prednikov

Tokrat bomo spoznali, kateri tipi krvi obstajajo in kaj nam povedo krvni testi. Spoznali boste pomembnost krvnih skupin, kako te vplivajo na naše prehranjevanje in kaj pomenijo rezultati krvnih preiskav.

Krvne skupine

V bistvu naša krvna skupina ne igra kakšne pomembne vloge v vsakdanjem življenju, so pa te zelo pomembne za zdravnika, če nam dela transfuzijo. Toda če krvne skupine vzamemo pod drobnogled, potem se nam pričnejo odkrivati skrivnosti, ki povedo veliko o sami naravi krvi ter seveda o našem telesu na splošno. Hkrati pa lahko to postane osnova za debato o tem, kakšno naj bi moralo biti naše prehranjevanje.

Obstajata dva sistema za klasifikacijo krvne skupine: ABO sistem in Rhesus sistem. Oba sistema sta si podobna, le da za klasifikacijo uporabljata različne antigene.

ABO sistem

Naša krvna skupina se podeduje preko staršev. Ob spočetju prejmemo en gen s strani matere in enega s strani očeta, njuna kombinacija pa določa našo krvno skupino. Ta dva gena določita krvno skupino tako, da se določene molekule (sladkorja, beljakovin in glikoproteinov) tvorijo na površini krvnih celic. Gena tudi tvorita protitelesca za obrambo proti podobnim antigenom, tako se ti ne morejo pojaviti v krvni plazmi. Plazma prepozna tudi naše lastne glikoproteine/antigene in tako "ve", kaj spada v našo kri. Ne-identične glikoproteine naša protitelesca obravnavajo kot alergene in kri napadejo - to se zgodi, če oseba ne dobi pravo krvno transfuzijo. Celice se zaradi tega zlepijo skupaj.

Poznamo štiri krvne skupine: A, B, AB in O. A skupina ima A antigen, B pa B antigen. AB ima oba, O pa nobenega antigena. Ker skupina O nima nobenega antigena na površju, lahko to vrsto krvi prejme vsaka oseba. Tisti iz skupine A pa ne sme prejeti krvi iz skupine B, saj ima slednja antigen B.

Rhesus sistem

To je drugi sistem, ki se uporablja pri transfuziji krvi. Na površju krvne celice najdemo različne Rhesus antigene, primarni je RhD, saj je ta tisti, ki bo najverjetneje vzpodbudil imunski odziv telesa. Naziv Rhesus izhaja iz imena določene vrste opic, na katerih so najprej opravljali študije, ki so pokazale, da tak antigen obstaja in so ga pri njih tudi določili. Kadar je v človeški krvi tak Rhesus antigen prisoten, potem jo označimo kot pozitivno. Če pa je odsoten, tako krvno skupino imenujemo negativno. To v bistvu pomeni, da ima vsak tip ABO krvi odgovarjajoč pozitivno oz. negativno Rhesus priponko.

Težave

Problem nastane ponavadi takrat, kadar pride do neskladje pri ABO sistemu in manj pri Rhesus sistemu. Če pridemo v stik z antigenom krvne skupine, ki je prepoznan kot tujek, potem se bodo protitelesca v naši krvni plazmi pričela lepiti na tuje krvne celice, te se bodo pričele medsebojno lepiti in na koncu bomo umrli.

težave druge vrste pa nastanejo pri nosečnicah. Približno 12% nosečnic nosi plod, ki ima drugačno krvno skupino kot one same, in včasih se pripeti, da se v telesu matere pričnejo formirati protitelesca proti krvnim celicam fetusa, kar lahko privede do upada števila krvnih celic v plodu. To poznamo kot hemolitična bolezen ploda in prizadene manj kot 1% novorojenčkov. Kljub temu je to veliko število obolelih dojenčkov, če to prevedemo v absolutno število novorojencev.

Razdelitev krvi na njene komponente

Določena količina darovane krvi se razdeli na 'koščke', zato da se zviša njen učinek in podaljša rok uporabe. Ti produkti so:

• rdeče krvničke

• plazma

• krvne ploščice

• faktorji strjevanja (čeprav se danes ti faktorji večinoma sintetizirajo s kombinacijo tehnike DNK, da se izognemo okužbi hemofilikov, ki morajo vseskozi prejemati faktorje strjevanja)

Dieta krvnih skupin

Teorija, ki stoji za to dieto izhaja iz osnov ABO klasifikacije in evolucijske teorije krvnih skupin, ki je nastala v 5o-tih letih prejšnjega stoletja. Osnova za to teorijo izhaja iz tega, da so krvne skupine nastale iz življenjskih navad in prehranjevanja različnih človeških skupin, zato bi morali jesti tisto, kar je značilno za našo skupino (za naše prednike).

• Krvna skupina O je nastala v času prvih ljudi - lovcev, ki so se v glavnem prehranjevali z mesom. Torej če imate krvno skupino O, morate jesti veliko mesa.

• Skupina A izvira od poljedelcev, torej morajo pripadniki te skupine jesti vegetarijansko hrano.

• B skupina izvira iz nomadskih ljudstev, kar pomeni močan imunski in fleksibilen prebavni sistem. To je edina skupina, ki lahko uspeva ob mleku in mlečni proizvodih.

• Najkasneje je nastala skupina AB in se mora prehranjevati s kombinacijo nomadskega načina prehranjevanja in vegetarijanskim.

Ali lahko to teorijo podpremo?

Mogoče, toda ne preveč. Najprej se je potrebno zavedati, da je to le teorija, ki bo težko obstala. Dejstvo je, da ima okolje verjetno dosti večji vpliv na nastanek krvnih skupin, kot bi si mislili. Zato so določene skupine skoncentrirane v določenih zemljepisnih predelih.

Evolucija krvnih skupin

V naravi nastaja veliko kompromisov. Človek, ki ima veliko maščevja pod kožo, lažje prenaša mraz, težje pa vročino. Velik in mišičast človek je močnejši in se lažje bojuje, je osvajalec in zato potrebuje dosti več kalorij kot pa majhen človek. Vsi ti različni tipi človeka imajo svoje dobre kot tudi negativne lastnosti. Vse je odvisno od okoliščin. Podobna zgodba je tudi s krvnimi skupinami, ene so bolj odporne na nekatere bolezni, drugim pa bolj podvržene.

Krvne skupine so podedovane, toda tudi okolje lahko vpliva. Na primer:

v 13. in 14. stoletju je po Evropi kosila kuga ali "črna smrt", ki je umorila na milijone ljudi. Bakterija, ki povzroča kugo, ima na površju molekule sladkorja, ki so zelo podobni B markerju pri rdečih krvničkah. To pomeni, da ljudje iz B krvne skupine niso proizvajali protitelesca, ki bi se spopadla s tem antigenom, torej se njihov organizem sploh ni zaščitil pred kugo. Zato je umrlo bistveno več ljudi s krvno skupino B, kot pa ostali.

Že v 15. stoletju je kuga vzela dosti manjši človeški davek, saj se je močno zmanjšalo število ljudi s krvno skupino B. Kuga je bila vzrok temu, da je danes v Evropi bistveno manj ljudi s krvno skupino B, kot pa je ta odstotek v Aziji. Pri tem primeru lahko vidimo, da je geografsko omejena bolezen bila tista, ki je spremenila število populacije krvne skupine B, in ni posledica prehranjevanja ali osnovnega poklica.

Še en zelo nazoren primer: ljudje s krvno skupino O so bolj dovzetni za okužbe z bakterijami in virusi, ki povzročajo diarejo ali razjede, niso pa dovzetni za SARs. Glede na naravno selekcijo bi upravičeno pričakovali, da imajo Azijci procentualno več oseb s krvno skupino O kot pa Evropejci, saj je ta respiratorna bolezen v Aziji bolj prisotna kot pa v Evropi. In res je tako. Ta primer nam pove, da neka krvna skupina ščiti pred določenimi boleznimi, hkrati pa je bolj podvržena drugim.

Variacije krvnih skupin v geografski porazdelitvi odseva okoljske faktorje ter načelo, da se ljudje poročamo znotraj svoje etnične skupine. Toda zaradi globalizacije bodo krvne skupine postale bolj uravnotežene po vsem planetu.

In zopet nazaj k dieti krvnih skupin

Če evolucijsko teorijo o krvnih skupina postavimo na stran, dieta temelji na premisi, da določeni proteini/glikoproteini v hrani, imenovani lektini, posnemajo glikoproteine na rdečih krvničkah, kar sproži imunsko reakcijo pripadajoče krvne skupine. Omenjena premisa v resnici ne zahteva, da je evolucijska teorija pravilna. Se pravi, četudi je sama teorija zgrešena, bi morali učinki biti resnični. Ali je temu tako?

Odgovor na to vprašanje je zopet - verjetno, ampak ne preveč.

Nesporno sicer velja, da določena hrana vsekakor v sebi za določene ljudi nosi alergijski potencial, toda problem ni toliko v lektinih kot pa v sposobnosti prebavnega sistema, da povsem razgradi beljakovine v hrani. Vemo, da dodatki z prebavnimi encimi lahko močno zmanjšajo alergijske reakcije. V bistvu obstaja zelo malo dokazov, da lektini (razen nekaj izjem kot je to ricin) predstavljajo težavo za človeka ne glede na njegovo krvno skupino.

Toda pri nekaterih osebah taka dieta deluje?

Vsekakor!

Preprosta matematika: če rečete, da osebe iz skupin O, A in AB ne smejo uživati mleka in mlečnih izdelkov, potem to prizadene veliko večino svetovnega prebivalstva. Ker poznamo problematiko mleka in mlečnih izdelkov, potem je povsem jasno, da se bodo ti ljudje pri tako dieti bistveno boljše počutili kot bi se sicer, ne glede na krvno skupino.

Po drugi strani, če zaukažete ljudem iz krvne skupine B, naj se prehranjujejo izključno z mlekom in mlečnimi izdelki, potem bi nastale velike težave. Že prej je bilo omenjeno, da je v Aziji najbolj razširjena populacija iz krvne skupine B, ta pa bi se morala prehranjevati z mlekom, bi jim storili 'medvedjo uslugo', saj je kar 90% Azijcev alergičnih na mleko!

Toliko o tej 'priznani' dieti. Nazaj k osnovni temi.

Krvni test

Krvne preiskave so najmočnejše orožje, ki ga ima zdravnik na razpolago pri obravnavi pacienta. Ker kri teče po vsem telesu s seboj nosi tudi koščke vsega, kar je našla na svoji poti. Torej kri ne pripoveduje le zgodbe o njeni kvaliteti, temveč tudi o obstoju bolezni, ki se nahaja v jetrih, ledvicah, žlezah, trebušni slinavki in endokrinem sistemu.

Ker so krvni testi lahko zelo obsežni, se bomo na tem mestu seznanili zgolj s tistimi, ki so važni za naš krvno-žilni sistem. Preden obdelamo to temo, je treba pojasniti, da nekateri rezultati, ki kažejo na nenormalnost, v bistvu niso povezani s kako boleznijo. Da nekateri pokazatelji "štrlijo" iz normalnega obsega, gre pripisati starosti obravnavanega pacienta, njegovi rasi, spolu, fizični kondiciji, dodatkom ki jih jemlje, zdravilom, prehrani, itd... Skratka, kaj je v bistvu normalno, je vprašljivo. V resnici je večina laboratorijev tako naravnana, da kar 5% povsem zdravih ljudi nima povsem normalnih/primernih rezultatov, četudi bi teste večkrat ponovili. Torej, če nekaj rezultatov ni dobrih, to še nič ne pomeni, razen če so prisotni tudi drugi faktorji. Poleg tega se je treba zavedati, da so se tudi normativi (normalna raven) vseskozi prilagajali, saj je vse več takih, ki živijo nezdravo življenje (nekvalitetna prehrana, pomanjkanje telesnih aktivnosti,..). Kot primer: v zadnji 50-tih letih se je število spermijev več kot prepolovilo. Če jih imate več, potem to ni "slabo"!

Pa si oglejmo, kakšne teste nam ponavadi prepiše naš zdravnik. V glavnem številke ne bodo omenjene, saj bi to zavzelo preveč prostora. Zgolj to, kaj pomeni 'veliko in kaj 'malo'. Za vaše vedenje.

Complete Blood Count (CBC) - štetje

V okviru CBC preiskav se lahko opravi veliko različnih testov. V glavnem se mora pacient postiti 12 ur (na tešče). Najpomembnejši testi so:

• Hemoglobin (Hgb) in Hematokrit (Ht): Ht pove, koliko rdečih krvničk imate. Hgb pa pove, kašna je njihova kapaciteta za prenos kisika. Nizko število lahko pomeni anemijo. Visoko pa: nenormalno delovanje kostnega mozga, bolezni pljuč, da živite v visokogorju, ali pa ste športnik (hudi fizični napor).

• Trombociti: sposobnost strjevanja krvi. Nizke vrednosti lahko pomenijo, da imate težave z imunskim sistemom, nekatere oblike raka, stranski učinki zdravil (aspirin), virusi, problemi z antigeni/protitelesci - zato se krvničke lepijo med sabo, in celo pomanjkanje vitamina B. Visoke vrednosti pa so pogosto znak revmatoidnega artritisa.

• Mean Corpuscular Volume,(MCV): nam pokaže povprečno prostornino rdečih krvnih celic. Podana je v kubičnih mikronih in se uporablja kot podpora za diagnosticiranje anemije.

• Levkociti: bele krvničke so prva bojna črta našega imunskega sistema. Visoke vrednosti povedo, da obstaja infekcija ali pa levkemija, nizka pa govori o težavah kostnega mozga ali vranice.

Elektroliti: natrij, kalij, klorid in raven CO2

• Kalij nadzorujejo ledvica. Visoke vrednosti kalija pomenijo težave z ledvicami, lahko se vzrok nahaja v jemanju nekaterih zdravil, adrenalna utrujenost, ali pa jemljete preveč kalijevih dodatkov. Nizke vrednosti lahko pomenijo slabo prehrano, drisko, popili ste preveč vode ali pa alkohola.

• Natrij - tudi njega nadzorujejo ledvice in adrenalne žleze. Nizke vrednosti lahko kažejo na uživanje diuretikov, prevelik vnos vode, ukvarjanje s športom brez uživanja elektrolitov. Visoke vrednosti pa dehidracijo ali stroga dieta.

• CO2 nam pokaže stopnjo kislosti vaše krvi. Nizke vrednosti lahko kažejo na zvišano kislost kot posledica nenadzorovane sladkorne bolezni, bolezen ledvic, ali pa prehranjevanje s hrano, ki zakisljuje. Je pa lahko tudi znak kronične hiperventilacije.

Minerali

• Kalcij v krvi nadzorujejo ščitnica in ledvice. Zvišane vrednosti ponavadi povezujejo s težavami ščitnice. Tudi preveč D vitamina je lahko tisti faktor. Tudi nizke vrednost so lahko znak težav s ščitnico, uporaba zdravil in diuretikov, ali pa prehranjevanje s hrano, ki zakisljuje (kar črpa kalcij iz kosti).

• Fosfor se tudi nalaga v kosteh. Regulacijo opravljajo ledvica, visoke vrednosti lahko kažejo na bolezen ledvic ali pa na težave s ščitnico.

Beljakovine

Albumin in Globulin testi merijo količino in tip beljakovin, ki se nahajajo v vaši krvi. Daje splošen vpogled na vaše zdravje in prehrano. Nizek gama globulin imajo ponavadi krvodajalci, ki to počnejo prepogosto, ali pa kaže na težave imunskega sistema. Za nizek albumin je lahko vzrok v bolezni ledvic, jeter, slabi prehrani, opeklinah, pozna nosečnost, genetske variacije. Visoke vrednosti pa so dostikrat rezultat dehidracije.

Maščobe

Obstajajo testi za holesterol in trigliceride. .

• Holesterol : raven holesterola ni toliko pomembna, bolj je pomembno razmerje med HDL in LDL holesterolom. Optimalno razmerje je 3,5:1, vse kar je pod razmerjem 5:1 pa je dobro. Holesterol je dosti manj pomemben, kot si to predstavljajo zdravniki.

• Trigliceridi pa so res pomembni. To je oblika skladiščenja maščob v telesu. V glavnem jih nadzorujejo jetra. Večino trigliceridov najdemo v podkožni maščobi. Toda nekaj jih je tudi v krvnem obtoku kot hrana za delo mišic. Če je njihova vrednost povišana ali celo preko 500 mg/dL, lahko pomeni, da imate neko srčno obolenje. Lahko pa je povezano tudi z pankreatitisom.

Sladkor

• Glukoza: pokaže trenutno raven sladkorja v krvi. Če imate povišane vrednost, to lahko pomeni, da ste pred tem jedli, ali pa imate sladkorno bolezen. Normalna vrednost je 60 -109 mg/dl. Če imate vrednost sladkorja v krvi 126 in več, potem se vam postavi diagnoza diabetes. V Evropi dostikrat merijo sladkor zgolj 2 uri po obroku, kar posledično zviša število "kandidatov" za sladkorno bolezen. Bolj objektivni rezultati se dobijo, če se pred tem za vsaj 12 ur odpovemo hrani.

• A1c (Glycohemoglobin): s tem testom se meri količina glukoze, ki je pripeta na vaše rdeče krvničke. Ko se sladkor enkrat zlepi s celico, ostane tam do konca življenja gostiteljice (razen v ekstremnih okoliščinah). To pomeni, da te vrednosti ne nihajo in nimajo veze s tem, kdaj ste nazadnje jedli. Ker v poprečju celica živi okoli 3 mesece, nam ta test da sliko za zadnjih 6-8 tednov. Visoke vrednosti pomenijo, da je vaš sladkor slabo nadzorovan.

Encimi

Večina encimskih testov se uporablja za ugotavljanje stanja drugih predelov telesa, predvsem jeter, toda CPK test pokaže zdravstveno stanje srca.

• CPK je prvi izmed encimov, ki se zvišajo po srčnem infarktu (3-4ure kasneje). Če je njegova vrednost zvišana in srčna mišica ni bila prizadeta, potem je to prepričljiv indikator, da imamo opravka z boleznijo mišic.

Drugi kardiološki rizični faktorji

• C Reactive Protein (CRP): visoka ali naraščajoča raven CRP-ja v krvi pomeni, da imate akutno vnetje ali infekcijo. Zdrava oseba ima ponavadi manj kot 10 mg/L. Izkazalo pa se je, da so previsoke vrednosti tudi odličen indikator za bolezni srca.

• Homocistein je beljakovina, ki jo v krvi ponavadi najdemo v zelo majhnih količinah. Visoka raven te snovi pa je v povezavi z zgodnjimi oblikami srčno-žilnih bolezni. To je v resnici povsem neodvisen pokazatelj bolezni srca. Visoka raven homocisteina je povezana z nizko ravnjo vitaminov B6, B12, folne kisline, trimetilglicina in SAMe. Metilne skupine spremenijo homocistein v metionin, ki je bistvena aminokislina. Metionin se zmanjša zaradi siromašne prehrane (preveč beljakovin in maščob ali nezadostna prehrana), alkohol, kofein, tobak in genetski vzroki.

• Lipoproteini so drobni delčki, ki krožijo v krvi. Sestavljajo jih holesterol, maščobe in beljakovine v različnih količinah, odvisno od telesnih potreb. Molekule lipoproteinov so podobne LDL holesterolu. Tako lipoproteini kot tudi LDL sta bogata z holesterolom in veliko prispevata k aterosklerozi krvnih žil. Če test pokaže nenavadne količine, ali oblike lipoproteinov, potem to napoveduje povečano nevarnost za aterosklerozo.

Še enkrat je potrebno poudariti, da obstaja množica krvnih testov in z njimi si lahko zdravnik pomaga pri diagnozi, v kakšnem stanju je nek organ ali določen sistem v telesu. Naslednjič, ko bo vaš zdravnik naročil krvno preiskavo, boste lahko sami uganili, kaj zdravnik išče in kakšno prognozo lahko dobite.

In sedaj nekaj popolnoma drugačnega

Ko smo spregovorili o evoluciji krvnih skupin, je bilo govora o tem, da imajo določene krvne skupine svoje pluse in minuse. Tak je primer srpasto-celične anemije ali anemija srpastih celic.

Nekateri imajo krvne celice, ki se zdijo kot da so izpraznjene in imajo obliko srpa. Pri teh ljudeh se bo verjetno razvila srpasto-celična anemija, ki je podedovana anomalija. Oboleli s to boleznijo v glavnem nimajo težav, vendar pa občasno pride do bolečih napadov. Poleg bolečine pride tudi do sprememb na notranjih organih, npr. kapi (cerebrovaskularni inzult). Bolniki imajo skrajšano življenjsko dobo in povprečno dočakajo do 40 let. Torej, kakšen plus je lahko to za tovrstno skupino ljudi? Kdor ima srpasto celično anemijo, pomeni, da so njegovi daljni predniki živeli v okolju, kjer je malarija doma - npr. osrednja Afrika. Tam je še danes malarija eden največjih morilcev. In prav ta krvna anomalija jih je zaščitila pred malarijo in zato so tudi preživeli. Da, kdor ima to anomalijo, je hkrati zaščiten pred malarijo.

Naše telo nas res vseskozi preseneča, mar ne?

Prirejeno po Jon Barronu
N.J.