Holist.eu - 1. slovenski holistični portal
Prva stran > limfom, limfni sistem

 

Limfom

limfom

 

Limfni rak je na pohodu. Ne- Hodgkinov limfom spada med tiste vrste rakastih bolezni, zaradi katerih ljudje vse več zbolevajo. V ZDA se je število bolnikov v primerjavi s sedemdesetimi leti podvojilo, v Sloveniji pa se glede na število smrtnih primerov med malignimi raki uvršča na šesto mesto.

Tu je paradoks, saj je prav limfni sistem tisti, ki naj bi nas obvaroval prav pred tistimi celicami, ki povzročajo raka. Ta sistem je ravno tisti, ki se ukvarja z najslabšim od najslabšega, z vsem tistim kar ogroža naše zdravje in je skupaj z ostalim imunskim sistemom tisti branik pred vsemi boleznimi. Toda zaradi našega življenjskega stila in strupov iz okolja, je limfom sedaj na pohodu.

Limfni sistem je najbolj podcenjen sistem v našem telesu. Zato se mi zdi prav, da se s tem sistemom spoznamo nekoliko pobližje.

Dr. Florence Rena Sabin je tista znanstvenica, ki je na začetku 20. stoletja dokončno raziskala ta vitalni sistem, pred tem je bil dokaj velika neznanka. Ugotovila je, da limfne žile izvirajo iz ven. Te so podobne vejam, ki tvorijo brstiče, iz teh se potem razvijejo manjše vejice - v našem primeru limfne žilice. Ta sistem je paralelni žilni sistem.

Nenavadno pri tem je, da čeprav izvira iz žilnega sistema, je dvakrat daljši od njega.

Njegova glavna naloga je, da odnaša prekomerno tekočino in jo filtrira – odstranjuje tuje organizme. Tudi tiste drobcene delce, ki smo jih pred dnevi vdihnili zaradi avtomobilskega izpuha, odstrani, saj ti ponavadi na en ali drug način najdejo pot v naš organizem. V bistvu je limfni sistem omrežje cevčic, preko katerega se iz tkiva odstranjuje tekočina, imenovana limfa, to pa potem odvede nazaj v žilni sistem. Poleg tega pa ta skrbi tudi za uravnoteženo količino tekočine v telesu, hkrati jo filtrira (bakterije) in nudi domovanje belim krvničkam. Limfno tekočino filtrira v vranici, priželjcu (timus) in limfah – limfnih vozličkih.

Po latinsko limfa pomeni „čista voda“, je rahlo rumenkaste barve, toda povsem čista. Je podobna krvni plazmi, toda vsebuje več belih krvničk. Izvira iz plazme, ki se v krvotoku porazgubi. Ta curlja v okoliško tkivo, potem pa se preko limfnih kapilar (lasnic) povrne nazaj v krvni sistem. Zaradi tega je limfna tekočina zelo podobna plazmi.

Limfa, glede na to, od kod izvira, vsebuje različne dodatke: v okončinah ima veliko beljakovin (predvsem albumin); v kostnem mozgu, v vranici in priželjcu vsebuje veliko belih krvničk, v črevesju pa maščobe, ki jih telo absorbira med prebavo.

V nasprotju s krvno-žilnim sistemom limfni sistem deluje povsem drugače – ta odprti sistem vodi samo v eno smer (proti srcu) in dirigira drugim dejavnikom v celem telesu, da skupno delujejo v nameri zaščite našega delikatnega sistema.

Kako deluje?

Limfatične žile limfo usmerjajo zgolj v eno smer, v smeri srca. Najtanjše limfne žilice se imenujejo limfne kapilare, ki so neke vrste „slepe ulice“ (krvno-žilni sistem tvori zaključen krog). Stene teh žilic obdajajo ploščate celice, ki so dovolj prepustne, da v njih preide material iz medceličnega tkiva.

Krvne kapilare vase ne morejo vsrkati beljakovin in drugih večjih molekul, medtem ko je pri limfnih to mogoče, tako da te ponesejo nazaj v kri. To je zelo pomembno v primeru tankega črevesa, ki maščobnih molekul ne more zanesti v kri. Zato je v limfi, v tem predelu telesa, kar 1-2% maščob in je zato posledično mlečno bele barve. Izmenjava materiala (kisika, ogljikovega dioksida, hranil in stranskih produktov) med krvjo in celicami, se dogaja preko limfnih kapilar. Vsak dan naše celice zalije kakih 24 litrov plazme, nazaj v krvotok pa prispe 3,6 litra manj tekočine - ta ostane v medceličnem tkivu. Ta manjša količina tekočine, če se samo začasno akumulira, povzroči nastanek edema (otekanje). Če za to odvečno tekočino ne bi poskrbel limfni sistem, potem bi se naše telo napihnilo kot balon – tkivo bi se uničilo in nastopila bi trenutna smrt. Limfa to „odvečno“ tekočino izloči v vene tik pred srcem.

Limfociti – najpomembnejše celice v limfatičnem sistemu, tvorijo približno ¼ vseh belih krvničk v telesu. Tudi te se tvorijo v kostnem mozgu in nenehno krožijo po telesu, se premikajo skozi tkivo ali žil ali limfnih žilic. Obstajata dve glavni vrsti limfocitov: T in B celice. Črka T pomeni timus (priželjc), ker dozorijo v tej žlezi. Črka B pa pomeni angleško „bone marrow“ - kostni mozeg, ker one dozorijo tam.

Približno 1/3 limfocitov tvorijo T celice (celice ubijalke) in imajo dve najpomembnejši funkciji: pobijajo zavojevalce in nadzorujejo delovanje drugih limfocitov pri imunskem odzivu. Poleg tega pa še prepoznajo vsako nenormalno celico, kot na primer tiste, ki postanejo rakaste.

Tako kot T so tudi B celice programirane, da prepoznajo specifične antigene tujih celic. Ko so v procesu imunskega odziva te celice stimulirane, se njihova struktura spremeni – pričnejo izdelovati protitelesca, ki so beljakovinske tvorbe, ter se prilepijo na specifičen antigen, na tak način jih označijo za uničenje.

limfe

Limfni vozli so razpršeni vzdolž limfnega žilja, imajo obliko fižola, služijo kot filtri limfnega sistema. Njihove dimenzije v dolžino so od mikroskopske velikosti do enega palca. O njih se govori, kadar nastopi kako hujše vnetje ali pa ob prisotnosti raka, saj se tam nabirajo rakaste celice. Najboljše bi jih primerjali z vojašnicam, ki se ob vojnem stanju napolnijo z velikim številom vojakov, kar posledično pomeni, da se te „kasarne“ fizično povečajo – otečejo.

V telesu imamo od 500 – 1.500 limfnih vozlov, večina njih so v grozdih ali v verigah. Glavna večina se nahaja v vratu, pod pazduhami, v prsih, abdomnu, medeničnem obroču in v dimljah. To je pomembno, saj se nahajajo ob robu našega trupa. Ker večina poškodb (ureznine, odrgnine,..) nastanejo v okončinah, se limfni vozli nahajajo ob prehodu okončin do života, torej na tak način ščitijo vitalne organe.

V limfnih vozlih se nahajajo makrofagi in limfociti, ki prežijo na vsiljivce. Ko se limfna tekočina preko teh „vojašnic“ sfiltrira, nadaljuje pot skozi eno ali dveh limfnih žil.

Mandlji, vzbrst in Peyerjeve ploščice so majhne tvorbe limfatičnega tkiva in so braniki pred vnetjem tam, kjer se nahaja največ bakterij. Mandlji in vzbrst se nahajajo v grlu, tvorijo obroč, ki pomagajo preprečiti prehod katerekoli bakterije v pljuča ali v prebavila. Podobno funkcijo imajo Peyerjeve ploščice v tankem črevesu, saj so tam vedno prisotne nam škodljive bakterije.

Čeprav tudi vranica spada v limfni sistem, pa ta limfne tekočine ne filtrira, temveč kri čisti od bakterij, virusov in drugih patogenih organizmov. Uničuje stare rdeče krvničke, preostanke železa pa vrača nazaj v kri. Se pa v vranici tvorijo limfociti, hkrati pa služi kot rezervoar krvi, ki se v primeru kake poškodbe ali stresa iz nje sprosti v krvotok.

Priželjc je majhna žleza, ki se nahaja pod ključnico in pomaga pri izdelavi belih krvničk. S starostjo se ta žleza zmanjšuje. Kot je bilo že prej omenjeno, se določeni limfociti napotijo v priželjc, kjer se pod vplivom tamkajšnjega hormona spremenijo v T- celic, v celice ubijalke. Tam dozorijo, pa tudi razmnožujejo se. Priželjc deluje kot akademija, saj se T celice tam „izučijo“ prepoznavati nam tuje celice, ki ne spadajo v naše telo. Vsaka taka celica se programira tako, da se zna odzivati na specifičen kemičen marker, antigen, ki se nahaja na površju tujih ali pa abnormalnih celicah. Potem ko svoje šolanje dokončajo, preidejo v krvotok in potujejo skozi vranico, limfne vozle in drugo limfatično tkivo.

Kako deluje limfni sistem?

Limfna tekočina se iz medceličnega tkiva steka v limfne kapilare, potem potuje v širše limfne žile in na koncu se izteče v vene. Toda v nasprotju s krvnim sistemom, ta nima črpalke (srce), ki bi sistem poganjal. Res da imajo večje limfne žile v svojih stenah mišično tkivo, ki pomaga pri nadaljnjem transportu limfe v krvotok, toda velika večina tega sistema nima nikakršnega „motorja“, ki bi ga poganjal. Cel sistem sloni na kontrakcij mišic skeleta (gibanje in dihanje).

Kaj gre lahko narobe?

Edem nastane takrat, kadar je moteno delovanje limfnega sistema (lahko tudi kot posledica kirurške odstranitve limfnih vozlov). Tak edem se imenuje limfostatičen edem ali visoko proteinski edem.

Edem pa lahko nastane tudi pri kemičnem neravnovesju v telesu kot posledica bolezni jeter, sladkorne bolezni ali kake druge bolezni. Imenujemo ga limfodinamičen edem in tu je potrebna drugačna terapija, ki naslavlja kemično neravnovesje.

Mononukleoza je danes dokaj poznana bolezen, saj je kar nekaj poznanih športnih asov (R.Federer, Aničić) zbolelo za to boleznijo, za katero nosi odgovornost Epstein-Barr virus. Najpogosteje zbolevajo mladi ljudje, tam med 20 in 25 leti starosti. Imenujejo jo tudi „bolezen poljubljanja“.

Hodgkinov limfom se ponavadi prične v limfnem vozlu (ponavadi v vratu), ki oteče in ponavadi postane boleč. Ko prizadene eno skupino vozlov, preide na drugo. V bolj resnih primerih raka se preseli na vranico, jetra in kostni mozeg. Poznamo preko trideset vrst ne-Hodgkinovih limfomov, pravi vzrok pa še ni znan.

Tonzilitis ali angina največkrat nastane kot posledica Epstein-Barr virusa.

Zakaj imamo opravka z vse večjo obolelostjo s strani limfomov?

Limfni sistem je ključnega pomena za nadzor tvorjenja raka. In prav preko tega sistema rakaste celice najlažje najdejo pot do drugi delov telesa. Raziskovalci raka so se v zadnjem času osredotočili prav na ta problem in skušajo dognati, kako rakaste celice vplivajo na nastanek novih limfnih žil ter skušajo razvozlati, kako te najdejo nove poti za svoj razrast v drugih delih telesa.

Alternativna medicina pozna vzroke za porast teh bolezni. Na prvem mestu je premalo gibanja, saj le fizična aktivnost spodbuja delovanje limfnega sistema. Če sistem ne deluje pravilno, potem v njem zastajajo različni toksini, ki jih prejmemo preko dihanja in hrane, pa tudi preko metaboličnih procesov v telesu. Če se te strupi iz telesa ne izločijo pravočasno, potem je to dodaten stres za naš imunski sistem.

Potem je tu še nepravilna prehrana, predvsem nezdrav način prehranjevanja in nepravilno ravnovesje med omega-6 in omega-3 maščobnih kislin. Limfom je v porastu predvsem v industrijsko razvitih zahodnih državah.

Strupene kemikalije in težke kovine v okolju so huda obremenitev za ta sistem.


Kaj lahko storimo?

Predvsem svetujem več telesne aktivnosti. Tudi obisk savne je dobra izbira, saj se takrat zviša srčni utrip in skupaj s potenjem, se iz našega telesa strupi lažje izločijo. Tu je seveda še redno čiščenje črevesja, ledvic in jeter.

Pa še nasvet

Nikar ne dopustite, da vam odstranijo mandlje, saj so oboleli mandlji simptom in ne vzrok.



N.K., 09.16
>DOMOV<