Ozonska terapija (kisik, vodikov peroksid)

 Ozon je oblika kisika, ki ima v naravi namesto dveh, tri atome kisika – O3. Ozon se tvori visoko v atmosferi pod vplivom sončnih žarkov, zato nastaja le preko dneva in ker je težji od zraka, prične padati proti tlom. Kadar je na Zemljinem polu dolgotrajna noč, ozona preprosto ni. V bistvu je ozonski plašč odvisen predvsem od sončne aktivnosti, bolj ko je sonce aktivno, več ozona nastane. Vsi vemo, da nas ta plinski plašč ščiti pred smrtonosnim UV žarkom.  Ozon se veže na vsakega polutanta (delci nesnage v atmosferi), na katerega naleti na svoji poti proti tlom, poleti včasih poslušamo opozorila, da je je v naših mestih »prevelika koncentracija ozona«, zato svetujejo, da se zadržujemo v zaprtih prostorih. Dejstvo je, da to ni čisti ozon, temveč je ozračje preveč onesnaženo, predvsem zaradi avtomobilskega izpuha.

 Kadar na svoji poti proti zemeljskem površju ozon naleti na vodne molekule, nastane vodikov peroksid. Vsakdo, ki se ukvarja z gojenjem rož ve, da te najbolje uspevajo, če jih zalivamo z deževnico. V deževnici je namreč vodikov peroksid, ki vitalizira rastline. Ker pa je ozračju vse bolj onesnaženo, se tvori vse manj vodikovega peroksida, in posledično deževnica vsebuje vse manj te oblike kisika, zato rastline vse slabše uspevajo. Rastline imajo zato v sebi vse manj kisika, torej preko hrane dobivamo vse manj kisika.

 Ozon nastane tudi pri sproščanju električnega naboja v atmosferi – ob nevihtah. Zaradi ozona ima zrak po nevihti značilen osvežilni vonj. Kot otroci smo radi lizali zmrznjen sneg in tudi ta je imel okus po ozonu.

 Uradna medicina uporablja kisik za različne oblike zdravljenja, predvsem poznamo hiperbarično komoro. Kisik je človeku nujno potreben, saj se ga v celicah uporablja za izgorevanje sladkorja, torej za proizvajanje energije. Toda v celice ne prehaja kot molekula O2, temveč v obliki ?????

 Če imamo v sebi dovolj kisika, potem so naše celice zdrave in s tem tudi celotno telo. Vsi patogeni (človeku škodljivi) mikroorganizmi so v celoti, ali pa deloma, anaerobni. To pomeni, da jih kisik uniči. Že v poglavju antioksidanti sem bil zapisal, da je lahko prosti kisik nevaren tudi zdravim celicam, saj deluje kot prosti radikal. Skratka, kisik je izredno pomemben, tako za energijske procese v telesu, kot tudi za uničevanje bakterij, virusov, gob itd... Seveda večino kisika dobivamo iz zraka z dihanjem, toda tega je v ozračju vse manj, nekateri znanstveniki pravijo, da ga je bilo za časa Kristusa v zraku okrog 28%, v 19.stoletju 22%, sedaj pa ga je zgolj še 18%, v velemestih pa včasih pade samo še na 10%.

 Nobel nagrajenec Dr. Otto Warburg je l. 1928 dokazal, da je glavni razlog za nastanek raka v tem, da v kemičnih procesih v celici namesto oksidacije nastane fermentacija sladkorja. Fermentacija nastane le takrat, kadar ni prisotnega dovolj kisika.

 Kar velja za kisik, ki je v obliki O2, velja tudi za kisik v kemični obliki O3 (ozon) in H2O2 (vodikov peroksid).

 Ozon se največ uporablja pri dezinfekciji vode, saj uniči 99,9992% vseh patogenih mikroorganizmov in 99,9992% vseh polutantov v vodi ( tako zagotavljata ameriški agenciji za zdravila in okolje FDA in EPA). Za ilustracijo naj povem, da so letos mestne oblasti v ameriškem Los Angeles pričeli v vodovodno omrežje dodajati ozon namesto spornega klora. Nekateri zdravniki so pričeli uporabljati ozon pri različnih zdravljenih, v Nemčiji se z ozonsko terapijo ukvarja že 7.000 zdravnikov. In pri nas.... 0!

 V ZDA ozon uporabljajo nekateri zobozdravniki, saj je dokazano, da že v 40 sekundah občutljiv zob na vročino oz. na hlad postane zopet normalen. Pokvarjen zob, ki ga zdravnik obdela z ozonom, postane zopet zdrav, saj omogoči ustni slini, da s svojimi minerali obnovi zobno sklenino.

 Pri hemoterapiji, kot sem že opisal, se tudi uporablja ozon. Manj znano je, da nekateri zdravniki v Italiji ozon uporabljajo za zdravljenje tegob z hrbtenico. Metodo »Discosan« je že leta 1984 razvil italijanski zdravnik Dr. Cesare Verga in je pozdravil že preko 6.000 pacientov. Uspeh te metode je preko 95 %. Kako deluje ta metoda? V predel hrbtenice, kjer so se pojavile hujše tegobe (hernia), z injekcijo vbrizgajo posebno zmes ozona in kisika. Medvretenčna ploščica, ali disk, je sestavljena iz hrustančnih  obročkov in želatinastega jedra. Kadar zaradi določene travme obroč poči, ali pa nastane luknja v njem, potem tisto mehko tkivo sili ven. Počen obroček prične pritiskati na določen živec, ki izhaja iz hrbtenjače (hernia ali kila). Ozon na molekularni ravni popravi nastalo škodo, poleg tega pa omogoči večji dotok kisika v mikro žilice, ki se nahajajo v prizadetem delu, kar zmanjša samo hernio. Poleg tega pa še zmanjša oteklino (izlitje tekočine iz diska), zato se tudi pritisk na živec zmanjša.

Pacient mora prejeti 14 terapij, dve na teden.

 Obstaja več načinov, kako prejeti ozon v telo. Najpomembnejše pri tem je doziranje, saj je ozon zdravju lahko tudi izredno nevaren. Kadar pride do zastrupitve z ozonom, mora taka oseba takoj vzeti močne antioksidante, ki izničijo ozon. Obstajajo naprave za proizvodnjo ozona za domačo uporabo (naprava po načrtu B. Becka), kjer se ozon pridobiva iz zraka (poleg njega je še dušik, vendar v nenevarni obliki N2); obstajajo pa tudi ozonatorji, kjer se za izdelavo ozona uporablja izključno kisik. Najbolj preprosta uporaba ozonatorja je tista, s katero ozoniramo vodo in jo potem spijemo. Usta so prva bojna črta našega obrambnega mehanizma in če pijemo ozonirano vodo, potem omogočimo nam koristnim mikroorganizmov v ustni votlini, da se razmnožujemo, hkrati pa uničujemo nam nevarne organizme. Pitje vode tudi ugodno vpliva na zaščito zob in dlesni. Podobno se dogaja tudi v celotnem prebavnem traktu (razjede v želodcu). Z ozonsko vodo pred uporabo speremo tudi sadje in zelenjavo, s tem pa odstranimo vse kemikalije (pesticide, konzervanse), ki se nahajajo na površju. Ozoniramo lahko tudi deviško oljčno olje, skozi njega inhaliramo ozon, kar ščiti naša pljuča. Dalj časa ozonirano oljčno olje sčasoma postane želatinasto in ga kot takega uporabljamo za zdravljene različnih težav kože (razjede, opekline, celjene ran, glivice,...). Ozon lahko uporabimo tudi pri savnanju (vreča), vendar mora biti glava zunaj, saj ga ne smemo vdihavati. Ko se izdatno potimo, so naše pore povsem odprte, zato ozon zlahka preide v organizem. Insuflacija (vpihavanje) je še eden izmed načinov uporabe zdravilnih sposobnosti ozona. Ozon se vpihava v telesno odprtino (anus, maternica) skozi kateter (vstavljen mora biti še en krajši, da ne pride do previsokega tlaka v votlini) in tako preide v sosednje organe.

Ne smemo pa pozabiti škodljivost plesni, ki tvori kar 20% vse biomase na svetu. Plesen je lahko povzročiteljica tako astme kot tudi raka. V zaprtih prostorih (stanovanje, pisarna, tovarna, skladišče, prevozna sredstva) imamo lahko teh organizmov v kubičnem metru zraka milijon pa tudi več. Cenovno zelo dostopen ozonator za domačo uporabo te plesni povsem odstrani.

Ozonska terapija dosega izvrstne rezultate pri zdravljenju tudi takih bolezni kot je diabetes, ali pa rak. Na Youtubu obstajajo posnetki, kako nekrotično tkivo zaradi ozona postane zopet normalno, ali pa kako pred vašimi očmi izginja tumor na dojki zgolj z vbrizgavanjem ozona preko injekcije.

 Verjetno ni bolj učinkovitega zdravljenja kot je ozonska terapija in vprašati se moramo, zakaj jo uradna medicina ne uporablja. Vsi vemo, da mnogo preveč bolnikov v bolnišnicah zboli za različnimi okužbami (MRSA) in mnoge med njimi so smrtonosne. Kar 2 odstotka vseh zdravstvenih stroškov nastane zaradi okužb v bolnišnicah. Če bi te okužbe zdravili z ozonom, bi zdravstvo prihranilo ogromno denarja in ohranilo življenja številnih bolnikov. Ozon je še en primer, ki bi lahko pomenil močno orožje v boju proti mnogim boleznim, ki so za uradno medicino težko ozdravljive ali pa povsem neozdravljive