Ali so redni zdravstveni pregledi za vas koristni?

Redni zdravstveni pregledi (tudi redni obiski) so verjetno tisti, ki upravičujejo obstoj mnogih zdravnikov primarne zdravstvene oskrbe. Ne morem si predstavljati, da bi bilo kaj dolgočasnejšega, kot da pacientu, ki se počuti popolnoma dobro, zastavljam vprašanja s seznama, nakar pregledam seznam vseh laboratorijskih vrednosti, ki so v mejah normale. To bi potem dopolnil še s fizičnem pregledom pacienta. To visoko usposobljenega zdravnika na nek način pretvori v avtomat.

Seveda zdravnikova občutja glede rednih zdravstvenih pregledov v resnici niso pomembna (razen v primeru, da se zdravniki odločijo, da ne bodo delali v primarnem zdravstvu, in s tem povzročajo pomanjkanje zdravnikov v primarni zdravstveni oskrbi). Pomembno je, ali ima redni zdravstveni pregled objektivne koristi za bolnika. Ali obstajajo?

Nedavno je bil objavljen pregled v reviji JAMA (Journal of American Medical Association), ki je poskušala odgovoriti na to vprašanje. Redni zdravstveni pregledi so velik del tega, kar v mnogih državah opravljajo zdravniki primarne zdravstvene oskrbe. V ZDA je na primer 8% zdravnikovih pregledov namenjenih rednemu zdravstvenemu pregledu. To pomeni, da se porabi veliko denarja, zato je smiselno poskusiti ugotoviti, ali dejansko naredijo kaj dobrega ali ne. V nasprotnem primeru bi ta denar lahko bolje uporabili drugje, na primer izstrelitev Jeffa Bezosa v vesolje.

Pregled je vključeval tako randomizirane preskuse kot opazovalne študije, pri čemer je bila za vključitev potrebno le, da ima študija vsaj 200 udeležencev, da obstaja kontrolna skupina, da se zdravstveni pregled izvaja v ambulanti za primarno zdravstveno oskrbo in da "splošni" zdravstveni pregled, tj. ni zasnovan posebej za odkrivanje katere koli bolezni. Opredeljenih je bilo 19 randomiziranih preskušanj in 13 opazovalnih študij. Najmanjša študija je imela 240 udeležencev, največja pa skoraj 500.000 udeležencev, trajanje spremljanja pa je bilo od šest mesecev do trideset let. Najstarejša vključena študija je bila objavljena leta 1973, najnovejša pa leta 2017. Skoraj vse so bile izvedene v zahodni Evropi ali severni Ameriki, nesorazmerno velik delež študij pa je bil opravljen na Danskem, ker so očitno Danci nesorazmerno zanimajo zdravstveni pregledi.

Pogostost zdravstvenega pregleda se je precej razlikovala. Nekatere študije so imele en sam obisk, nekatere letno ali dvoletno, nekatere pa neredne intervale.

Torej, kakšni so bili rezultati?

13 randomiziranih preskušanj je preučevalo učinek zdravstvenih pregledov na smrtnost, enajst od njih pa ni pokazalo nobene koristi. Sem spada študija, ki je trajala najdlje, dansko preskušanje s skoraj 18.000 ljudmi, ki je opravilo zdravstvene preglede na začetku, nato pa po petih letih in spet po desetih letih. Po tridesetih letih ni pokazala razlike v smrtnosti. Vključuje tudi največjo študijo, drugo dansko preskušanje s skoraj 60.000 ljudmi, ki je opravilo zdravstvene preglede na začetku in spet pet let (in tudi enoletno in triletno oceno za tiste, za katere velja, da so ogroženi). Po desetih letih spremljanja ni pokazala nobene koristi glede smrtnosti.

Kot smo že omenili, sta dve od trinajstih študij pokazali koristnost glede umrljivosti. Večja, druga danska študija s 50.000 udeleženci, ki je opravila en sam zdravstveni pregled in nato pet let spremljala udeležence, da bi ugotovila, kaj se je zgodilo, je pokazala izjemno majhno korist (10% v primerjavi z 11% mrtvih pet let), rezultat pa je le za malenkost presegel prag statistične pomembnosti in bi zato to lahko bilo zanemarljivo. Druga od obeh je bila manjša študija z 4.195 ljudmi, opravljena v ZDA, ki je zagotovila zdravstveni pregled na začetku in po enem letu. Izkazalo se je izboljšanje smrtnosti v dveh letih (8% v primerjavi z 11%) in štirih letih (19% v primerjavi z 22%).

Na splošno pa mislim, da je varno sklepati, da celotna dosedanja študija rednih zdravstvenih pregledov ne dokazuje, da povzročajo kakršno koli zmanjšanje smrtnosti. Seveda ni pomembno samo to, ali si mrtev ali živ. Poglejmo si torej tudi druge izide.

Pet randomiziranih preskušanj je preučevalo, ali redni zdravstveni pregledi pomagajo preprečiti bolezni srca in ožilja ter srčno-žilne dogodke (tudi srčni napadi in kapi). Vsem petim ni uspelo najti nobene koristi. To je nekoliko čudno, saj je ena od utemeljitev rednih zdravstvenih pregledov, da zgodaj ujamejo težave, kot so visok krvni tlak in povišan holesterol, katerih glavni cilj je preprečiti kardiovaskularne dogodke.

Štiri randomizirana preskušanja in šest opazovalnih študij so poskušali razumeti, ali so zdravstveni pregledi povečali odkrivanje bolezni. Naključno preskušanje, izvedeno na Danskem (seveda), v katerem je bilo 1104 udeležencev, starih od 45 do 64 let, randomiziranih bodisi na zdravstveni pregled bodisi na „običajno oskrbo“ (tj. Ne moti zdravnika, če vam ni slabo) in nato sledilo eno leto , zdravstveni pregled je povzročil, da je dvakrat več ljudi bilo zdravljenih z antidepresivi več kot dvakrat toliko ljudi, ki so bili zdravljeni z antidepresivi (5% v primerjavi z 2%). Kot sem že pisal, antidepresivi ne delujejo (bolje kot placebo), vendar imajo resne neželene učinke, zato je vprašljivo, ali je to dobro.

Vendar zdravstveni pregled ni povzročil povečanja diagnoze visokega krvnega tlaka, hiperholesterolemije (visokega holesterola) ali diabetesa. Kar je povsem odkrito zelo presenetljivo. Druga preskušanja pa so vendarle ugotovila razliko. Ameriško preskušanje, v katerem je bilo 906 odraslih randomiziranih na en zdravstveni pregled ali običajno oskrbo in nato eno leto, je pokazalo, da je zdravstveni pregled povzročil znatno povečanje števila ljudi z diagnozo visokega krvnega tlaka (14% proti 10%). Britanska opazovalna študija, ki je vključevala več kot 85.000 ljudi, je pokazala, da je obiskovanje rednih zdravstvenih pregledov povezano z večjo verjetnostjo diagnoze visokega krvnega tlaka, diabetesa in kronične ledvične bolezni. Udeleženci so bili tudi bolj verjetno diagnosticirani s hiperholesterolemijo in zdravljeni s statini.

Skupnost dokazov torej nakazuje, da se zaradi rednih zdravstvenih pregledov poveča število ljudi, ki dobijo diagnoze, in s tem število ljudi, ki se zdravijo. Vendar ne izboljšajo smrtnosti ali pogostosti srčno-žilnih dogodkov. To je čudno, kajne? Kako si to razložimo?

Takole mislim.

Prvič, nekatere od teh diagnoz dejansko ne povzročajo nobenega zdravljenja. Za primer vzemimo kronično ledvično bolezen. S staranjem se ledvice postopoma obrabljajo. Ko bo zmogljivost vaših ledvic približno 70% normalne vrednosti pri zdravi mladi osebi, boste diagnosticirani kot "kronična ledvična bolezen". Na srečo imajo ledvice ogromno proste zmogljivosti in dejansko ne razvijete nobenih simptomov, dokler ledvice ne padejo na 10 do 15% prvotne zmogljivosti. Večina ljudi, ki jim je bila diagnosticirana kronična ledvična bolezen, umre zaradi drugih vzrokov že dolgo preden njihova ledvična funkcija pride do te točke. Tako lahko redni zdravstveni pregledi povečajo število ljudi, ki jim je diagnosticirana kronična ledvična bolezen, vendar diagnoza v resnici v resnici ne spremeni ničesar (razen psihološke škode, ki jo imate zdaj zaradi razmišljanja, da imate kronično bolezen).

Drugič, obstaja veliko diagnoz, ki se zdravijo, toda tam, kjer so koristi zdravljenja tako obrobne, da ni jasno, ali zdravljenje dejansko izboljša splošne rezultate. To velja za blago povišan krvni tlak in krvni sladkor. Zdravljenje zelo visokega krvnega tlaka in zelo visokega krvnega sladkorja je nedvomno dobra stvar. Ko pa so vrednosti le malo zvišane, je zdravljenje veliko bolj vprašljivo in ni jasno, ali koristi odtehtajo škodo. Razlog za to je, da je večina ljudi, ki so se s temi zdravstvenimi pregledi identificirali, na blažjem koncu spektra in zato statistično verjetno ne bi imeli koristi od medicinskih posegov.

Drugi pogoj, ki spada v to kategorijo, je zgoraj omenjena hiperholesterolemija. Zmanjšanje ravni holesterola v krvi povzroči zmanjšanje števila smrtnih primerov zaradi bolezni srca (vsaj tako trdijo preizkušnje korporacij, ki so lastniki zdravil za zniževanje holesterola), vendar ne povzroči zmanjšanja celotne smrtnosti. Kar se postavlja vprašanje, zakaj se sploh trudimo zdraviti povišan holesterol.

Tretjič, če redni zdravstveni pregledi povečajo diagnoze in s tem povečajo predpisovanje zdravil, potem povečajo tudi problem več farmacije, ki je danes glavni vzrok smrti. Polifarmacija (jemanje številnih zdravil hkrati) pogosto izniči koristi, opažene v kliničnih preskušanjih, kjer se nenavadno zdravi in mladi bolniki zdravijo z enim samim zdravilom ali le z nekaj zdravili (tj. situacija zelo daleč od klinične resničnosti).

Tako je enostavno razumeti, kako bi lahko redni zdravstveni pregledi povzročili povečanje diagnoz in povečanje števila receptov, ne da bi bilo opazno izboljšanje preživetja.

Gremo naprej in si oglejmo še nekaj rezultatov.

Na splošno so bili zdravstveni pregledi povezani z majhnimi izboljšavami krvnega tlaka in holesterola, kot bi bilo pričakovati glede na povečanje receptov. Vendar je težko razumeti, kakšna je vrednost izboljšanja nadomestnega markerja, če dejansko ni izboljšanja preživetja.

Tudi pri ljudeh, ki so sodelovali pri zdravstvenih pregledih, se je stalno povečevalo število pregledov za posebne bolezni. Kar se intuitivno sliši dobro, le da je resničnost spet veliko bolj zapletena. Kot sem že pisal, tako presejanje raka dojke kot presejanje raka prostate škodujeta veliko več ljudem, kot pomagata, in ne povzroči nobenega zmanjšanja celotne smrtnosti. Torej je lahko povečano sprejemanje presejalnih posegov dejansko slabo. Vse je odvisno od tega, katere posebne presejalne posege se priporočajo.

Ok, povzemimo. Redni zdravstveni pregledi povzročajo večjo verjetnost diagnoze in večjo verjetnost zdravljenja z zdravili. Vendar ne izboljšajo dolgoživosti. V tem primeru je povečanje diagnoz in predpisovanja zdravil vprašljive vrednosti in je lahko celo negativno, če so neželeni učinki zdravil in negativne psihološke posledice razmišljanja o sebi kot o osebi s "kronično boleznijo" upoštevati.

Avtor dr. Sebastian Rushworth

Pa še moj komentar

Zdravila proti holesterolu ali za krvni pritisk o v vseh pogledih škodljiva, so pa najbolj prodajana „zdravila“:

- statini (holesterol) pri moških lahko povzročajo impotenco, za oba spola pa velja, da se vsi spolni hormoni tvorijo prav iz tega „slabega“ holesterola, iz njega se tvori tudi za srce nujno potrebni koencim CoQ10 ter tudi vitamin D, hkrati pa je tudi sestavni del možganov;

- hipertenzija ni bolezen ampak posledica, telo zviša pritisk takrat, kadar to telo potrebuje (pri telesnem naporu, ali če nek organ iz različnih razlogov ne prejme dovolj krvi - kisik), tablete to preprečujejo, kar škodi organom, večkrat pa bolnik lahko pade v nezavest, če se mu krvni pritisk preveč zmanjša.

Prevedel in komentiral: N. K. Julij 2021