Probiotiki
 |
Skozi vso zgodovino so različni narodi, v različnih kulturah, skrbeli za zdravje svojih prebavil. Tudi naši starši ali stari starši so včasih v ta namen pili pravi jogurt, zeljnico, ter jedli fermentirano hrano. - V starem Rimu so za zdravje jedli veliko kislega zelja |
Te prehranske navade izvirajo iz tradicije, čeprav takrat ljudje niso vedeli, zakaj stvar tako dobro deluje na zdravje posameznika.
Na začetku 20 stoletja je ruski znanstvenik (Nobelovec l.1908) poročal o tem, da so narodi na Balkanu poznani po dobrem zdravju prav zaradi uživanja velikih količin fermentiranega mleka, ki vsebuje človeku koristne bakterije. Kasneje so te bakterije poimenovali probiotiki (grško: za življenje).
V ZDA so prve probiotične pripravke začeli proizvajati v 50-tih letih in sicer za prašiče. Dvajset let kasneje so lahko potrdili njihovo koristnost za živali, kasneje pa še za ljudi.
Zakaj je toliko dolgo časa moralo preteči, preden so probiotike pričeli izdelovati za ljudi? Najverjetneje zaradi tega, ker velika farmacija tu ni našla svojega interesa.
Šele danes ljudje spoznavajo, kakšne zdravilne učinke premorejo probiotiki.
Zakaj so probiotiki tako pomembni za naše zdravje?
Preden se otrok rodi, nima v svojih prebavilih nikakršnih bakterij. Med porodom se novorojenček premika po maternici proti izhodu in takrat vase dobi bakterije, ki se v tem kanalu nahajajo. Če je mati otroka zdrava, potem se v dojenčka naselijo zgolj koristne bakterije, če pa je porod opravljen s cesarskim rezom, potem teh bakterij sploh ne dobi. Iz tega sledi, da je že samo rojstvo otroka izredno pomembno za njegovo nadaljnje zdravje. Dojenček pa preko materinega mleka dobiva vseskozi nove bakterije. Ta proces pa niso samo enosmeren: ko bacil ali virus pride v otrokova usta, potem to dobi tudi mati preko dojenja. Njen imunski sistem prične proizvajati protitelesca, ki preko mleka preidejo v dojenčkov organizem. Zato so na splošno dojenčki, ki jih doji mati s svojim mlekom, v kasnejšem življenju bolj odporni na številne bolezni.
Z odraščanjem se ravnotežje bakterij v črevesju lahko spremeni – kot posledica pitja klorirane vode, jemanja antibiotikov ter prehranjevanja s preveč industrijsko predelane hrane. Pri porušenem ravnovesju mikroflore pride do nepravilnega delovanja črevesja, posledično organizem težje pride do hranilnih snovi iz hrane, prihaja do preobremenitve delovanja trebušne slinavke, jeter, itd. Kar 80% celotnega imunskega sistema se namreč nahaja prav v prebavnem traktu, iz tega logično sledi, da so prebavila ključna za naše zdravje na splošno. Večina strupov, škodljivih bacilov in virusov pride v telo preko ust (tekočine, hrana) in imunski sistem v prebavnem traktu to uničuje.
Še en faktor je zelo pomemben. Med razvojem embrija, so celice, ki tvorijo možgane in prebavila, iste. Kasneje se en del teh celic spremeni v osrednji živčni sistem, drugi pa v enterični živčni sistem. Ob sistema sta preko živca vagus direktno povezana (vagus teče iz glave preko možganskega stebra do abdomna).
Trebuh je v dobesednem pomenu naš drugi del možganov. Delata v tandemu, drug na drugega vplivata. Spomnimo se, da kadar se prestrašimo, to čutimo v želodcu, tudi kadar smo živčni ali prenapeti, tudi to čutimo v trebuhu. Dobro počutje v trebuhu vpliva na naše dobro razpoloženje. Na žalost je današnja psihiatrija to področje medicine popolnoma zanemarila in za duševne težave išče zgolj kemične snovi, ki naj bi taka stanja odpravile. Potrtost, brezvoljnost, tesnobo,... vse to se lahko odpravi, če se posvetimo zdravju prebavil, zato ne potrebujemo Prozaka ali kakšnih drugih antidepresivov. Ampak o tem ne boste nikdar slišali s strani zdravnikov (in medicina naj bi bila znanost?).
Pred kratkim so raziskovalci analizirali materino mleko. Pod drobnogled so vzeli rastni faktor za možganske celice (nevrotrofični faktorji) in citokine. Nevrotrofični faktorji so beljakovine, ki so dejavne pri rasti in preživetju razvijajočih nevronov – so bistvene pri zgodnjem razvoju možganskih celic, poleg tega pa skrbijo za zdravo delovanje nevroloških funkcij skozi vse žviljenje. „Trofično“ je beseda grškega izvora, ki pomeni 'hranjenje', torej nevrotrofični faktorji negujejo, hranijo naše nevrone ali živce, celice.
Po drugi strani pa so citokini snovi, ki jih izločajo celice imunskega sistema, in skrbijo za celično komunikacijo in obnašanje.
Obe snovi so našli v materinem mleku, v različnih koncentracijah. Dokazali so, da izvlečki beljakovin iz materinega mleka povečajo število preživelih enteričnih nevronov, pa tudi nevritov, kar verjetno pomeni, da igrajo pomembno vlogo pri zdravem razvoju enteričnega živčnega sistema.
Kaj probiotiki pomenijo za naše zdravje?
– pomoč pri presnovi hrane, kar je pomembno predvsem v primeru, ko zaužijemo težko prebavljivo hrano in hrano, ki jo posameznik težje prebavi – na katero je občutljiv
– pospeši sintezo B vitaminov in izboljša absorpcijo kalcija
– skrbijo za zdravo ravnovesje črevesne mikroflore
– skrbi za zdravje v vagini
– skrbi za zdrav imunski sistem
Kdaj naj jemljemo probiotike?
Idealno, če se jih jemlje 1 ure pred obrokom. Zjutraj pred zajtrkom skupaj s kozarcem vode. Če jemljete antibiotike, potem jih morate vzeti vsaj 3 ure prej.
Jogurt in mlečni izdelki
Danes lahko v trgovinah najdemo kopico izdelkov, za katere proizvajalec jamči, da pomagajo pri uravnoteženi črevesni flori. Toda pred letom dni, je evropski Urad za prehrano pod drobnogled vzel najpopularnejše jogurte, ki naj bi vsebovali probiotike. Zaključek raziskave je pokazal, da imajo ti izdelki v sebi tako malo teh bakterij, da v nobeni meri ne vplivajo na stanje uživalca. Zakaj? Probiotiki so namreč občutljivi na kislino in ker se v želodcu nahaja želodčna (solna) kislina, potem je zelo malo možnosti, da bi bakterije preživele. Kakovostni probiotični izdelki morajo biti v taki obliki, da na kislino niso občutljivi. Kapsule morajo biti občutljive na bazično okolje (to je v tankem črevesju), kjer potem razpadejo in probiotična kultura lahko naseli črevesje.
Pri industrijskih jogurtih je probiotikov zelo malo, saj je mleko, iz katerega naredijo jogurt, pasterizirano, zato v njem ni bakterij. Dober jogurt je le tisti, ki je narejen iz surovega mleka.
Veliko boljša izbira je sirotka in zeljnica, surovo kislo zelje ali repa, kisle kumarice. Vendar če tega ne jemljemo stalno, potem je treba vzeti probiotične dodatke, ki pa morajo vsebovati veliko različnih probiotičnih kultur.
Kaj mora vsebovati kakovosten probiotičen izdelek?
Poleg probiotikov mora vsebovati tudi prebiotike. Kaj so to prebiotiki? To je v bistvu neprebavljiva hrana, ki ostane v črevesju in skrbi za to, da se človeku prijazne bakterije hitro razmnožujejo. V naravi je to sadje in med ter zelenjava.
Dober probiotičen izdelek mora vsebovati široko paleto različnih bakterijskih nizov. Najpomembnejši so Lactobacillus acidophilus, Bifidobacterium bifidum, Lactobacterium bulgaricus, Lactobacillus plantarum, Bifidobacterium lactum, ... v nizih.
Zaključek
Zdrava črevesna flora torej skrbi za dober imunski sistem. V zadnjem času ima vse več ljudi probleme zaradi kandide. Kandida je namreč oportuna bakterija, ki se v določenih okoliščinah spremeni v človeku škodljivo bakterijo in se lahko razširi po vsem telesu in organih, zdravniki jo težko odkrijejo, ker jo v bistvu niti ne iščejo, povzroča pa lahko hude zdravstvene težave. Skladno s teorijo dr. Simoncinija pa škodljivi mikroorganizmi povzročajo tudi rak. Če imate glivice na koži ('atletska stopala') ali težave z nohti, je to jasen znak, da je vaše ravnovesje v črevesju resno porušeno. Probiotiki te težave odstranijo, toda za to je potreben čas, nič ne gre stran preko noči. Paziti je treba tudi na uživanje hrane, saj zaradi napačno sestavljenega obroka v črevesju pride do vrenja oz. fermentacije hrane(napetost, plini, driska), kar omogoča razrast človeku škodljivih mikroorganizmov.
Za konec še majhen nasvet: kadar greste na potovanje (predvsem v bolj oddaljene kraje), s seboj vedno vzemite dober probiotičen izdelek, da uravnate svojo prebavo, saj se boste na potovanju srečali z nam neznanimi bakterijami.
Holist priporoča:
 |
ProBiotic 10 - mešanica različnih kultur + prebiotiki 10 milijard živih mikroorganizmov v 1 kapsuli |
>DOMOV<