PYCNOGENOL

 Ali vam je znano, od kod izvira acetilsalicilna kislina, zadnjih 100 let poznana kot Aspirin? Iz lubja vrbe! Če ste nekje v naravi in dobite glavobol, pri sebi pa nimate tablete proti bolečinam, najdite vrbo in z nožem odstranite povrhnjico veke vrbe ter izluščite sočno vlakno lubja. Dobljene trakove žvečite in glavobol bo prenehal. Aspirin je le sintetično pridobljena naravna snov iz vrbinega lubja.

 In ko je Američanka Anna K. Bivala daleč v notranjosti Sibirije ter dobila hude prebavne težave, so ji domačini svetovali, da žveči strjeno smolo borovca. Sledila je nasvetu in njene težave so bile hipoma prenehale.

Hipokrat - "Oče sodobne medicine" - je že v 4.st. pr.n.št. zapisal, da lubje pinije lajša vnetja (Pinus pinastres).

Švicarski lekarnar H. Minner je l.1479 napisal pomembno knjigo Thesaurus Medicaminum, v kateri je trdil, da lubje pinije celi rane.

Nemški naravoslovec Hieronymus Boch je za zdravljenje razjed in drugih kožnih tegob svetoval uporabo lubja pinije.

 Toda pravo vrednost pinije je odkril francoski raziskovalec Novega sveta Jacques Cartier, ki je s svojo ekspedicija obtičal v snežnem viharju v Quebecu leta 1535. z zelo omejenimi zalogami hrane, so vsi člani odprave zboleli za skorbutom. Mnogi med njimi so umrli. Nato pa so jim priskočili na pomoč Indijanci iz plemena Irokezi, ki so ekspediciji svetovali, naj si skuhajo čaj iz lubja borovca, ki so ga oni imenovali "Annedda" ali 'Drevo življenja'. Sledili so nasvetu in člani odprave so se v nekaj dneh popolnoma opomogli. Pomembnost tega dogodka se je Cartieru globoko vtisnila v spomin in je poročilo tem dogodku kasneje zapisal v svoj dnevnik.

 Štiri stoletja kasneje so raziskovalci na Univerzi v Bordeauxu ta zapis našli v Cartierovih dnevnikih. Lubje pinije so pričeli raziskovati v svojih laboratorijih in ugotovili, da lubje vsebuje izredno veliko bioflavonidov (zdravju koristni rastlinski pigmenti). Prav tako so ugotovili, da ima teh snovi največ francoski Pinus maritima, ki raste v gozdovih na zahodu francoskega juga. Tako je nastal Pycnogenol.

 Pycnogenol je včasih bil znanstveno ime za vrsto polifenola, danes pa je to zaščiteno ime za mešanico izvlečkov proantocianidov iz lubja francoske primorske pinije. Kaj so raziskave Pycnogenola pokazale? Da je njegova hranljiva vrednost dosti večja, kot so si mislili na začetku. Strokovnjaki so prepričani, da ima Pycgnogenol naslednje biološke učinke:

• je "super antioksidant", ki ščiti pred škodljivostjo prostih radikalov

• s svojimi učinki na produkcijo endotelialnega nitričnega oksida naj bi izboljšal zdravo cirkulacijo v telesu

• Pycnogenol naj bi vršil regulacijo imunskega sistema in nadzoroval vnetno reakcijo telesa

• ker se veže na kolagen in elastin, ju zaradi svojih hranilnih vrednosti ščiti pred uničenjem, torej podpira zdravo kožo, arterije, organe in vezivno tkivo

 Zaradi teh svojih štirih izjemnih lastnosti odločilno pozitivno vpliva na različne sisteme, strukture in funkcije telesa, kar je izredno pomembno za zdravje srca, raven holesterola v krvi, krvni tlak, telesno odpornost, zdravo kožo, ter še mnogo drugega.

Prosti radikali

 Prosti radikali so snovi, ki so izgubile svoj elektron in iščejo nekoga, da mu ta manjkajoči elektron vzame. To je lahko katerakoli snov v telesu. Hujši problem nastane takrat, kadar se sproži silovita verižna reakcija in teh je lahko zgolj v eni sami sekundi na milijone! Kadar prosti radikal vzame manjkajoči elektron celici, potem se lahko poškoduje rep DNK zapisa, ko se celica deli. In to je staranje. Vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem vsi prosti radikali niso škodljivi. Oksidacija patogenih mikroorganizmov je tista, ki jih uspešno uničuje, zato če smo zboleli za npr. gripo, antioksidantov ne smemo jemati (npr. pomaranče).

 Pred 50-imi leti je Dr. Denham Harman napisal knjigo z naslovom "Teorija staranja v povezavi s prostimi radikali", v kateri je zapisal:

 "Staranje in spremljajoče degenerativne bolezni imajo v bistvu vzrok v razdiralnih posledicah delovanja prostih radikalov na celice in vezivno tkivo."

 Danes je njegova teorija splošno sprejeta in zadnja dognanja dokazujejo povezavo med prostimi radikali in različnimi zdravstvenimi težavami:

• prosti radikali naj bi oksidirali ('slab') LDL holesterol, kar zviša tveganje pred pojavom ateroskleroze, infarkta (kap) in bolezni srca

• prosti radikali naj bi bili odgovorni za kronična vnetja, sladkorno boleznijo ter degeneracijo živčevja

• prosti radikali naj bi pospeševali starostne procese: staranje (kože) in z njo povezane težave

 Prosti radikali nastajajo kot posledica oksidacije (dihanje), toda nastajajo tudi zaradi zunanjih škodljivih faktorjev, kot so kajenje, UV žarki, alkohol, stres, onesnaženo okolje in ozračje.

Kaj so to antioksidanti?

 To so snovi, ki prostim radikalom prosto ponujajo svoje elektrone in ko jih ti dobijo, ne povzročajo več škode organizmu.

 Pycnogenol je izredno močan antioksidant, spada med najmočnejše, kar jih danes poznamo. Vsebuje preko 40 različnih bioflavonidov (antioksidantov), pomaga obnavljanju vitamina C (močan antioksidant), zviša raven encimov in glutationa (zelo pomemben antioksidant za celice) ter blokira določene kemične reakcije v telesu, ki so posledica nastajanja prostih radikalov.

 Pycnogenol telo zlahka uporabi. Študija je odkazala, da se je pri osebah, ki so jemale 150mg Pycngenola na dan, antioksidantna sposobnost (ORAC) telesa zvišala kar za 40%! to pomeni, da Pycnogenol uspešno ščiti celice, kar zviša imunski sistem in zavira staranje celic.

Krvno-žilni sistem

 Ugotovitve objavljene študije Minnesota Heart Survey pravijo, da težave v krvotoku nastanejo zaradi prostih radikalov, vnetij in poškodb celic v stenah žil. Ker Pycnogenol deluje prav na teh področjih, to posledično pomeni, da preprečuje nastanek prav takih poškodb žilnega sistema.

Imunski sistem

 Dvig telesne temperature naš imunski sistem uporabi v boju proti patogenim bakterijam in virusom, toda včasih je vnetje, kadar ni nadzorovano, lahko za telo tudi škodljivo. Ker Pycnogenol nevtralizira delovanje prostih radikalov, ki nastanejo pri takem nenadzorovanem vnetju, telesu omogoči prevzem nadzora nad vnetnim procesom. Preizkusi na živalih so pokazali, da Pycnogenol zavira nastanek histamina, ki naj bi bil odgovoren za nastanek alergijskih procesov, ter nadzoroval proizvodnjo interlevkina-6. Prav tako naj bi, po izsledkih študije opravljene na ljudeh, zavrl sproščanje vnetnih encimov COX-1 in COX-2.

Kolagen in elastin

 Znano je, da sta vlaknati beljakovini kolagen in elastin glavna gradbena elementa za različna tkiva v telesu. Ojačata strukturo žil, kože, hrustanca, ligamentov, tetiv, itd... hkrati pa jim omogočata prožnost. Ker ima Pycnogenol afiniteto do teh dveh beljakovin, tkivo dodatno oskrbi z nujnimi mikro-hranili, zato ta tkiva ojačajo in postanejo bolj elastična.

Prispevek: N.Jakhel