Škodljivost cepiv
Dr. Viera Scheibner (roj. Viera Scheibnerová) je avstralska znanstvenica v pokoju, ki je diplomirala iz medicine v Brnu in kasneje doktorirala na Univerzi v Bratislavi iz geologije, emigrirala v Avstralijo l.1968, kjer je do upokojitve delala na Oddelku za rudno bogastvo v Novem Južnem Walesu. Leta 1986 so bili pediatrični strokovnjaki prepričani, da SIDS (sindrom nenadne smrti dojenčka) povzroča prirojena možganska okvara v centru za nadzor nad dihanjem. V obdobju 1986-1990 sta Dr. Viera Scheibner in njen mož Leif Karlsson, švedski bio-medicinski inženir, ki se je specializiral za nadzorne sisteme nad bolniki, razvila Cotwatch - napravo za nadzor dihanja dojenčkov. To napravo so dali pod vzmetnico v otroški postelji, tako da se je lahko dojenček prosto gibal. Izpis naprave je pokazal, da pride do motenj pri dihanju dojenčkov vedno ob tistem času ali dnevu, ko je prejel cepivo. Takrat Schreibnerjeva ni bila proti vakcinaciji in ni bila seznanjena s polemiko o cepljenju otrok, ki se je takrat v javnosti že pojavljala.
Po teh njunih ugotovitvah je Schreibnerjeva pričela raziskovati literaturo o cepivih. Nekatere svoje ugotovitve je predstavila l.1991 na konferenci o cepljenju v Canberri. Trdila je, da je preučila preko 30.000 strani različnih člankov o povezavi med vakcinacijo dojenčkov in SIDS-a, ki so bili objavljeni v medicinskih revijah.
Leta 1996 je objavila knjigo z naslovom: Cepljenje - 100 let znanstvenih raziskav dokazuje, da cepiva predstavljajo medicinski napad na imunski sistem. V knjigi tudi dokazuje, da objavljeni medicinski prispevki dokazujejo, da s sodobnim nadzorom nad otroškimi boleznimi (ošpice, mumps, oslovski kašelj, norice, ...) lahko dosežemo, da otroci razvijejo zdrav imunski sistem, ki bi zmanjšal možnost razvoja takih obolenj v starejšem obdobju, kot je na primer rak.
Dr. Scheibner je zelo aktivna in je že mnogokrat pomagala staršem in njihovim odvetnikom pri sodnih procesih, ki so bili sproženi zaradi smrti dojenčkov in katerih smrt naj bi bila povezana z cepljenjem.
Njeni nasprotniki trdijo, da Schreibnerjeva nima potrebne izobrazbe (?) in da dokumentov ni pravilno dojela (!). Če pomislimo, da je večina visoko razvitih držav prenehala z obveznim cepljenjem dojenčkov (razen seveda Amerike in SLOVENIJE), potem lahko sklepamo, da tudi njihove zdravstvene ustanove ne razumejo pravilno objavljene študije.
Timerosal
To je spojina živega srebra, ki se v nekaterih primerih dodaja cepivom. To spojino so pričeli uporabljati v času 2.sv. vojne, kasneje pa v različnih preparatih, ki so se nanašali topično. Vendar so kasneje ugotovili, da je izredno toksičen, zato ga je ameriška agencija za zdravila FDA l. 1976 prepovedala. Kljub prepovedi, se ga povsem legalno uporablja za cepiva.
Dr. Boyd Haley, profesor in predstojnik oddelka za kemijo na državni Univerzi Kentucky, je eden največjih poznavalcev toksičnosti živega srebra. Po njegovem prepričanju je zastrupitev s to nevarno kovino odgovorna za številna obolenja, ki jih uradna medicina zavestno noče povezati z amalgamskimi zalivkami in cepivi, ki vsebujejo živo srebro. Nekaj njegovih izjav:
''Eno samo cepivo, ki ga prejme 3 kg težak dojenček, je enako, kot če bi 80 kg težak odrasel posameznik prejel 30 cepiv naenkrat.''
'' Sploh ni mogoče ustvariti tak konstrukt, ki bi dokazal, da je timerosal* varen. Je hudičevo preveč toksičen. Če vbrizgnemo timerosal v podgano, njeni možgani zbolijo. Če vbrizgnemo v živo tkivo, celice umrejo. Če ga damo v epruveto, kultura v njej umre. Ker to vemo, je nemogoče, da bi nekdo to vbrizgal v telo dojenčka in mu s tem ne bi povzročil velike škode.''
''Menim, da so biološki dokazi o škodljivosti timerosala tako prepričljivi, da samo zelo neumen ali pa nepošten posameznik, ki ima potrebna znanja, ne bi sprevidel, da timerosal najbrž povzroča avtizem.''
Slovenski Inštitut za varovanje zdravja je na svoji spletni strani podal izjavo, da pri nas sledimo smernicam EU, zato cepiv s timerosalom več ne uporabljamo, že od srede 90-tih let. Toda na drugem mestu obstaja izjava, da v 'prehodnem obdobju' ponekod lahko še naletimo na cepiva s timerosalom.
Na spletni strani Evropske agencije za varovanje zdravja si lahko ogledamo, katera cepiva proti prašičji gripi so sprejeta kot varna za cepljenje. Med njimi je tudi cepivo Pandemrix, ki vsebuje kar 5 mg timerosala!
Focetria je drugo cepivo, ki ga priporoča EU, ta pa vsebuje 9,75 mg skvalena, ki se ga povezuje z nastankom takih obolenj, kot so težave imunskega sistema, paraliza, avtizem, Alzheimerjevo boleznijo in Gulf War Syndrome (sindrom Zalivske vojne)...
Dr. Rima Laibow trdi, da se skvalen skrivoma uporabljajo že leta, čeprav v ZDA ni nikdar dobil dovoljenje za uporabo. Uporabili pa so ga za določena vojaška cepiva. 60.000 ameriških vojakov je pristalo v bolnišnicah zaradi bolezni poznane kot sindrom Zalivske vojne. Vrhovno ameriško sodišče je leta 2004 prepovedalo obvezno cepljenje s temi cepivi. Kot pravi dr. Rima, ima cepivo proti prašičji gripi kar milijon krat več skvalena kot pa eksperimentalno zdravilo ameriške vojske, ki ga poznamo kot zloglasno ''cepivo A''. To je po njegovem trdnem prepričanju v nasprotju z ameriškimi zakoni in zdravstveno etiko, zato bi tako početje oblasti morale obsoditi.
N.K.