NIR - bližnja infrardeča svetloba

Kaj je bližnja infrardeča svetloba (NIR)?
Bližnja infrardeča svetloba (NIR) je vrsta nevidne svetlobe z valovnimi dolžinami med 700–1.400 nm. Za razliko od vidne svetlobe prodre globlje v tkiva, vključno s kožo in lobanjo, zaradi česar je idealna za neinvazivne terapije, saj tkiv ne segreva

Zdravnik dr. Peter Lee iz Južne Afrike je prišel na idejo o uporabi infrardeče svetlobe določene valovne dolžine kot terapevtskega sredstva, v primeru zdravljenja herpesa na ustnicah. S to idejo je prišel k nevroznanstveniku Dr Paul Chazotu z Durham University’s Biophysical Sciences Instituta.
Prišel je z vprašanjem "Kako to deluje?", saj kot zdravnik ni preveč poznal biologije. Nekaj let kasneje so začeli raziskovati to idejo in potencial takega učinka.

Sčasoma ga je Chazotu prepričal, da se usmerijo na možgane, ker so nekateri mehanizmi, ki so jih odkrili, zelo pomembni za možgane. Cilj raziskav je bila seveda Alzheimerjeva bolezen, saj je v Veliki Britanji okoli 750.000 primerov, število pa se lahko poveča na milijon. Glavne možganske bolezni so kompleksne – ne moremo jih zdraviti z enim samim zdravilom ali s čim drugim. Zdravniki še vedno skušajo zdraviti z amiloidnimi protitelesi, čeprav tako zdravljenje ne deluje.

Osredotočili so se na potencialno zdravljenje z infrardečo svetlobo. Rabili so LED diode, ki pa jih takrat nihče še ni izdeloval, na koncu pa so jih le začeli.
Zakaj se uporablja prav to valovno dolžino?
Ko posvetlite na lobanjo, ta valovna dolžina prodre globoko v možgane. Lobanja deluje kot leča in fokusira svetlobo globoko v možgane. To je bilo presenetljivo – saj ni nihče vedel, da lobanja tako deluje. Ta valovna dolžina je tudi vrhunec prepustnosti vode. Ker so možgani 70 % voda, svetloba prodre še globlje. Zato je 1.060 nm idealna valovna dolžina za zdravljenje.

Učinki na Alzheimerjevo bolezen

Alzheimerjeva bolezen je kompleksna – vključuje vnetje, izgubo nevronov, motnje v povezavah in kopičenje beljakovin, kot so to amiloidi (agregati proteinov - plaki).

Terapija z NIR svetlobo vpliva na več procesov hkrati:

- Poveča pretok krvi v možganih (sprošča dušikov oksid, ki razširi krvne žile).
- Poveča energijo celic (izboljša delovanje mitohondrijev).
- Sprosti rastne faktorje, ki pomagajo obnoviti nevrone.
- Zmanjša kopičenje škodljivih beljakovin (kot je amiloid).

Pri staranju se funkcije celic poslabšajo – mitohondriji (celične "baterije") delujejo slabše, nevroni se izgubljajo.
Rezultati študij

NIR terapija:

- Izboljša spomin – v študiji na miših so starejše miši dosegle rezultate mlajših.
- Zmanjša simptome Parkinsonove bolezni – posnetki kažejo izboljšanje gibanja.
- Nima stranskih učinkov.

Klinični primeri:

Izdelali so prototip čelade. Prvi uporabnik je bil Terry Pratchett, slavni avtor, ki je imel demenco. Kljub bolezni je po uporabi čelade napisal štiri uspešnice!
Trenutna različica čelade se uporablja v kliničnih študijah.

Rezultati pri bolnikih z Alzheimerjem

Mini-mentalni test (ocena spomina):

- Izboljšanje za 5 točk (na lestvici MMSE do 25) po 8 tednih zdravljenja. To pomeni, da se spomin bolnikov izboljša na raven srednje starosti.

Parkinsonova bolezen
Posnetki bolnikov s Parkinsonovo boleznijo kažejo dramatično izboljšanje gibanja po 10 tednih zdravljenja.

Uporaba: Čelada z NIR LED diodami se nosi 6–10 minut dnevno.

Te čelade so dokaj drage.

Komentar:
Infrardeča svetloba je obetaven pristop za zdravljenje Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni brez stranskih učinkov. Potrebujemo več raziskav, da potrdimo njene učinke.

... toda to ni vse

Mitohondrij

Pri urah biologije so nas v gimnaziji učili, da je v vsaki človeški celici mitohondrij, ki iz hranil in kisika tvori energijo (ATP). Torej celicam daje potrebno energijo. V mojih časih so bile raziskave o DNK še v razvoju. Šele kasneje so znanstveniki ugotovili, da DNK v mitohondriju ne izvira iz človeka temveč iz bakterij, torej imamo v celicah bakterije, ki tvorijo energijo!

Zmano je, da imamo v telesu več bakterij kot pa imamo človeških celic, njihova skupna teža dosega nekaj kilogramov, če pa tej pripišemo še težo vseh mitohondrijev, potem je njihova skupna teža občutno večja. Od vseh organov ima srce največ mitohondrijev v celici (5.000), sledijo jetra, ledvice, mišice. Zrela ženska jajčna celica vsebuje približno 100.000 mitohondrijev – to je več kot katera koli druga celica v telesu, zato so precej pomembni za kakovost jajčec!

Znanost ugotavlja vse več funkcij mitohondrija: zdi se, da ti med seboj komunicirajo; poleg energije vplivajo tudi na izločanje stresnih hormonov (kortizol, adrenalin, rastni hormon,..); proizvajajo presnovne predhodnike za makromolekule, kot so lipidi, beljakovine, DNK in RNK; proizvajajo tudi presnovne stranske produkte, kot so reaktivne kisikove spojine (ROS) in amonijak; imajo mehanizme za čiščenje ali uporabo odpadnih produktov.

Mitohondriji imajo svojo življensko dobo, kadar so preveč časa pod stresom (oksidativni), se lahko njihovo delovanje upočasni, celice lahko začnejo propadati. To je izrednega pomena za možgane in živčevje na splošno, saj so njhove sposobnosti za regeneracijo omejene.

Z obsevanjem z NIR žarki lahko te mitohondrije poživijo, obudijo. Primer: poleg raziskav v primeru Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, se to terapijo uporablja tudi pri boleznih očesa – dovolj je gledanje v IR luč 6 minut na teden. NIR pomaga pri boljši vizualizaciji struktur na ravni zunanje mrežnice, pigmentnega epitelija mrežnice in žilnice.

International Journal of Medical Science:

“Starejša mrežnica lahko v samo 5 minutah doživi progresivno povečanje oksidacije s svetlobo pri valovni dolžini 670 nm. Svetloba z valovno dolžino 670 nm lahko spremeni tudi s kisikom povzročeno degeneracijo mrežnice v mišjem modelu, kar kaže, da svetloba z valovno dolžino 670 nm zmanjšuje izražanje markerjev oksidativnega stresa in se zmanjšuje v pogojih hiperoksije. Predobdelava s svetlobo 670 nm lahko zmanjša lipidno peroksidacijo in zmanjša širjenje komplementa pri degeneraciji mrežnice. Nizke ravni svetlobe z valovno dolžino 670 nm lahko preprečijo retinopatijo z indukcijo kisika in poškodbe pljuč zaradi prekomernega kisika in modulirajo izražanje genov, povezanih z vnetjem, oksidativnim metabolizmom in apoptozo. Čeprav natančen mehanizem ni znan, obstajajo močni dokazi, ki kažejo, da citokrom c oksidaza deluje kot primarni fotoreceptor, pospeševanje oksidativno presnovo in proizvodnjo ATP in je verjetno povezan s povečanjem citokrom c oksidaze in zmanjšanjem izražanja akroleina, ki spodbuja reparativne in zaščitne mehanizme. Pravzaprav številni rezultati raziskav podpirajo njihove potencialne koristi pri boleznih mrežnice, možganski kapi, nevrodegeneraciji, živčno-mišični motnji, ponovna rast las, spominu in motnji razpoloženja.”

https://www.medsci.org/v18p0109.htm

Ena od prednostni zdravljenja z NIR svetlobo je tudi pozitiven vpliv na tvorjenje kolagena, zato se za zmanjševanje kožnih gub uporabljajo tudi LED maske. Izkušnje kažejo, da so najboljše tiste, ki so obrazu prilagodljive in imajo vsaj 1.000 lučk.

Zaključek

Ko gremo na poletne počitnice čutimo, da se naša energija zviša. Takrat več časa prebijemo na prostem, se nastavljamo toplim sončnim žarkom, itd. Sprehod skozi ozelenelo pokrajino nas nabije z NIR žarki, saj trava in listje oddajajo velike količine teh žarkov. Vendar - brez sončnih očal!

Skratka, sonce nam ne omogoča zgolj velikih količin D3 vitamina, ampak ugodno vpliva na zdravje in splošno dobro počutje.

Izkoristimo to zdravljenje!

Komentar:

Ker je to dokaj nova metoda zdravljenja, zdravstvene oblasti še niso dale “zelene luči”. Ta metoda se eksperimentira pri zdravljenju mnogih bolezni. Najnovejši preiskusi so dali odlične rezultate pri Hašimoto bolezni ščitnice, očitno pa je uspešna tudi v primeru pljuč (covid-19).

Skratka, v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo uporabnost NIR svetlobe še v primeru mnogih drugih bolezni.

N.K., julij 2025