Dva uspešna primera zdravljenja raka
1. Za DCA sem prvič slišal pred slabimi tremi leti. Malo pred tem je moja tašča pričela tožiti zaradi hudih bolečin v predelu hrbta. Štefanija je bila pred tem kljub 78 letom v izvrstni fizični kondiciji, hodila je na telovadbo, od zgodnje pomladi pa tja do pozne jeseni pa se je poleg običajnih gospodinjskih opravil vestno ukvarjala s svojimi rožami na vrtu in pridelavo zelenjave. Res je leto poprej doživela blago možgansko kap, toda kmalu je povsem okrevala. Tašča je slepo verjela v zdravnike in zdravstveni sistem, toda pri omenjenih težavah s hrbtom ni potekalo tako, kot si je sama predstavljala. Bolečine so bile vse hujše, tako da je tudi spanje postal problem. Na koncu ji je njen sin „zrihtal“ ortopedsko bolnico, da je šla na preiskave. Tudi sam imam tam prijatelja dr. Šimnica, zato sem ga prosil, da čeprav ni njen lečeči zdravnik, naj se nekoliko pomuja okrog tašče. Čez kaka dva tedna me je obvestil „da so jo, na žalost, premestili na gastro oddelek UKC-ja, saj z njeno hrbtenico ni nič narobe, očitno težave izvirajo od drugod. Tašča je tam ostala kaka dva tedna, bolečine so nekoliko popustile, nakar so jo od ta odpustili. Ker nesreča nikoli ne pride sama, je v tistem obdobju tudi njen mož imel hujše zdravstvene težave in kmalu se je njegovo stanje poslabšalo, tako da nismo mogli pričakovati kaj dobrega. Pred točno 3 leti je tašča dobila izvide, ki niso bili nič kaj spodbudni: marker, ki pokaže rak v trebušni votlini je bil astronomsko visok (7.000), dopustna meja pa je zgolj 37, kar je kazalo na to, da ima več žarišč. Njen primer je prevzel bolj uveljavljen zdravnik in ji obljubil, da prejme po pošti celoten zdravstveni izvid ter načrt predlagane terapije. Seveda je bil sum, da ima tašča rak na trebušni slinavki, ki velja za enega najtežje ozdravljivega raka. Mesec dni kasneje (februar '11) pošte še ni bilo, zato je moja žena klicala v UKC. Sestra ji je pojasnila, da je gospod doktor na dopustu in naj ga pokliče kaka 2-3 tedne kasneje. Marca je žena zopet klicala v bolnico, toda gospod doktor je zopet odšel na dopust, saj mu ga je veliko ostalo od prej. Sredi aprila meseca izvidov še ni bilo. Samoplačniško je šla tašča na pregled z gastroskopijo, toda točne diagnoze niso mogli podati. Takrat sem jo začel prepričevati, naj prične zdravljenje po mojih navodilih, istočasno pa sem zanjo naročil DCA. Že nekje sredi maja je pričela z Budwigovo dieto in protokolom za DCA (B1, EGCG, lizin, prolin in BarleyLife – ječmenov sok). V tistem obdobju jo je zadela zopet blaga možganska kap, toda vidnejših posledic ni bilo za opaziti. Potem je poleti umrl tast.
Avgusta je zopet doživela manjšo možgansko kap in medtem ko je ležala v bolnici, so mojo ženo klicali iz UKC, naj pripelje mamo na pregled, saj so dobili novo aparaturo za diagnostiko (izvidov pa ji še vedno niso poslali!). Na vso srečo tudi ta tretja kap ni pustila hujših posledic, zato se je tašča konec avgusta odločila iti na pregled. Konzilij zdravnikov so pred študenti razlagali, kako bo ta nova naprava pokazala tumor na trebušni slinavki, tako da bodo lahko videli rak v živo, nakar ji bodo od tam vzeli košček tumorja za analizo. Tašča bi morala v bolnišnici ostati 4 dni. Toda na veliko presenečenje vseh prisotnih zdravnikov, raka ni bilo. Čez mesec dni so ji poslali izvide in marker je padel s 7.000 na zgolj 27! Skoraj 3 leta kasneje o raku ni ne duha ne sluha, tašča pa na žalost postaja vse bolj dementna, tako da je sedaj v domu.
-
Naslednji primer bo najbolje opisala hči bolnika, ki si želi, da bi njihovo zgodbo prebralo čim več ljudi:
DCA V ŠTIRIH MESECIH OZDRAVIL MOJEGA OČETA
Pozdravljeni dragi bralci
Na g. Ninota sem se obrnila, ker v družini nismo več videli nobenega izhoda in nismo več vedeli, kako naprej...
...do takrat smo vsi lepo verjeli in zaupali v našo sodobno medicino. Ker pa ni več rodila sadov, sem pričela brskati in iskati kakršnekoli rešitve, izkušnje, razlage po internetu in prišla do informacij , ki so me dobesedno šokirale (npr. dejstvo, da 90% pacientov umre od kemoterapije in ne od raka)...vsi smo namreč upali, da bodo ravno kemoterapije ozdravile raka na pljučih, ampak CT je oktobra, po približno osmih mesecih, pokazal drugače - metastaze na obeh pljučnih krilih so se povečale in merile že ok. 4x4 cm)...
…torej, med brskanjem po internetu in iskanjem ljudi, ki so zdravile raka, sem najprej naletela na dr. Simoncinija iz Italije – takrat sem bila pripravljena iti tudi tja – in na srečo našla g. Ninota Jakhla (IZ SLOVENIJE), njegovo obsežno internetno stran, njegov mail, ter že po prvem kontaktu pričela verjeti v boljši jutri, po tretjem kontaktu pa pričela verjeti, da še obstaja upanje za očeta, ki se je že drugič spopadal z rakom…
...pa naj začnem na začetku…gre za mojega očeta, starega 63 let, do nedavnega je zelo rad hodil peš, na splošno bolj nagle jeze, kar se tiče hrane pa bolj ko ne izbirčen. Je samo določene stvari, ki jih seveda mama najboljše naredi, kaj novega pa zelo težko sproba. Sploh določena vrsta zelenjave mu ne gre od ust. Že od 30.leta, odkar sta z mamo poročena, je manj slano in tudi manj mastno hrano, ker so mu že takrat ugotovili, da ima PUTIKO, ZVIŠAN KRVNI PRITISK, SLABO SRCE-DILATATIVNA KARDIOMIOPATIJA in SLABE LEDVICE-KRONIČNA LEDVIČNA INSUFICIENCA. Seveda niso vsega ugotovili naenkrat, ampak s tem živi še danes (in zaradi tega jemlje vsak dan veliko tablet)...
...pred 6. leti je začel opažati kri v blatu in po koloskopiji so ugotovili, da ima KARCINOM DANKE. Karcinom so operacijsko, uspešno, odstranili in večjih težav ni bilo, le da ga po vsaki hrani bolj napenja kot prej (nima vrečke, ni imel kemoterapij, obsevanj)...
...pri vsakem preventivnem pregledu črevesja mu je doktor pregledal tudi pljuča in pred točno dvema letoma ugotovil, da so vidne metastaze v obeh pljučnih krilih...
...torej, ker je bil rak v obeh krilih, je operacija odpadla in onkolog v Ljubljani mu je predpisal kemoterapijo (Xelodo v obliki tablet = po 3.dneh je obležal v postelji, po petih dneh je prišlo do zaustavitve urina - dobil je kateter in po 10.dneh je zaradi stranskih učinkov skoraj umrl (odpoved ledvic,...))...
...Zdravniki v Mariboru so ga komaj rešili in nas pripravljali, da se poslavlja...
…jaz sem bila takrat ravno noseča in imela v mislih samo to, da bo eden odšel in drugi prišel….Vendar, PO ČUDEŽU, ni bilo tako…. Rodila sem punčko in vsi trije (jaz, hči in oče), smo, po naključju, šli isti dan domov iz bolnišnice:-)....oče danes rad pove, da se je takrat (13.3.2012), tako kot vnukinja, na novo rodil…
...po dveh mesecih, ko je okreval, je nadaljeval s kemoterapijo - tokrat z BIOLOŠKO (Cetuximab) - 1x tedensko intravenozno, ki jo je zelo dobro prenašal, ampak CT žal ni pokazal ni
vzpodbudnega in zato so mu terapijo ponovno spremenili - (Folfox+Cetuximab)...in spet so se vrstile driske, slabosti, tokrat je dobil tudi grozne izpuščaje po koži in v nosu so se mu naredile zelo boleče kraste ter ponovno je postal ves SIV (tipična barva po kemoterapiji). 48 ur po kemoterapiji pa si je moral doma še dati 6 doz (1x na dan) zdravila TevaGrastim (inj. v ramo). To zdravilo je spet imelo 1001 stranski učinek in očeta je po 4 dozi tako tiščalo v prsih in ga bolelo v desno ramo, da se je že bal, da ga bo infart.....po pregledu so ugotovili, da ni srce oz. da je srce v redu in da je to od TevaGrasima in dobil še ene tablete proti takšnim bolečinam.....
....v glavnem, ni bilo konca ne kraja z zapleti....prosiiim pomaaagajte…
…tukaj nastopi g. Nino, ki nam je, glede zdravljenja, priporočal Beckov protokol ali pa DCA…
Odločitev, kar se mene tiče, ni bila težka, težava je bila, kako o tem prepričati domače, predvsem pa očeta…, kajti on še vseeno ni želel prenehati s kemoterapijami, ker je še vedno upal na najboljše in tega mu seveda nismo smeli odvzeti...tako smo pričeli z branjem določene literature po nasvetu g. Ninota (knjige od dr. BUDWIGOVE: Rak, problem in rešitev, Laneno olje, Oljno-proteinska kuharica ter knjigo od Lotharja Hirneisa: Kemoterapija zdravi raka in Zemlja je ravna plošča, Temelje zdravja od g. Ninota,…)
Torej, 1. stvar, zakaj je Beckov protokol odpadel so bile kemoterapije, 2-ga stvar pa zdravila, ki jih je vsak dan jemal:
BLOXAN in OLIVIN = proti AH (zvišanemu krvnemu tlaku)
CORDARONE = proti KAF (kronični atrijski fibrilaciji)
FRAGMIN = proti strdkom (torej sredstvo za redčenje krvi, zaradi česar tudi odpade Beckov protokol)
EMOZUL = za zaščito želodca
ATYRAZOL = za ščitnico
TEVAGRASTIM = ZA STIMULACIJO LEVKOCITOV (med zadnjo kemoterapijo)
KAJ PA DCA? Jemlješ ga lahko tudi skupaj s kemoterapijo in z drugimi zdravili… …AMPAK… Ne me narobe razumet, ampak, SPET NEKAJ NOVEGA, za kar še nihče ni NIKOLI slišal in spet smo na začetku. Spet bo potreben tisti klik v naših "ukalupljenih" glavah, da se ti neka stvar vsede, da jo spoznaš in da vanjo začneš tudi verjeti.
Po krajši obrazložitvi g. Ninota, koga od svojih najbližjih je z DCA – jem vse pozdravil, smo vsi, razen očeta, ki je še vedno bil skeptičen, dobili občutek, da tej stvari lahko zaupamo in da je vredno poskusiti…
Ko je oče omenjene knjige prebral ter razne mejle in vse potrebno, se ni zgodilo to, kar sem pričakovala, da bo mogoče rekel, dobro, te pa sprobajmo, rezultat vsega je bil, da mu je zelo padla motivacija in dejstvo, da ga kemoterapije verjetno ne bodo pozdravile, ga je zelo potrlo:-(
Dobra stvar pa je, da se je odločil, da bo sprobal Budwigovo dieto, katere se drži še danes (SKUTA+LANENO OLJE). Namesto skute uporablja domači kefir, narejen z domačim kravjim mlekom, in naj povem, da ga poleti, ko smo bili na morju, sonce niti malo ni opeklo, prej, ko tega ni užival, pa se ni smel niti pokazati soncu in že je dobil rdečo kožo (stranski učinek tablet Cordarone).
…Sledilo je 4-mesečno zatišje....Oče z dca-jem ni želel poskusiti, ker je še vedno upal na izboljšanje zaradi kemoterapij in če bo istočasno jemal tudi dca, potem ne bo vedel, kaj mu je v resnici pomagalo…... …kar se tiče raka, smo po zadnjem CT-ju (marec 2013) bili vsi zelo presenečeni, saj se je iz velikosti pribl. 4x4 cm, razbil na na manjše lise velike ok. 1cm, torej se je pričel razkrajati, a odpovedovati in pešati je začel tudi cel njegov organizem: zadihanost ob najmanjšem naporu, večino časa je ležal in spal, nestabilnost pri hoji, driska. Drisko je imel tokrat zelo dolgo in ta ga je tako izčrpala, poleg tega ni mogel več nič jest in pit, da smo ga morali hospitalizirati, ker je čisto dehidriral. Tokrat, ko se mu je pojavila driska, je bilo tudi prvič, da mu je pričelo uhajati blato. Bala sem se tudi, da se bo rak preselil oz. da bo še udaril kje drugje, npr. na možganih, ker je bil vmes včasih malo zmeden in ni točno vedel kako in kaj (mogoče je bila kriva tudi samo dehidracija, največ pa verjetno predvsem kemoterapija, ki mu je skoraj v celoti vzela tudi OKUS in VID, tako da trenutno ni mogel več brati). Po tednu hospitalizacije se je stanje glede dehidracije stabiliziralo, vendar so ga opozorili da so ledvice zelo slabe. Zaradi vsega tega je moral 2x izpustiti obiske v Ljubljani na OI in ko je nekega ponedeljka (v marcu) spet bil kolikor tolikor sposoben zdržati pot do tja (vozila ga je Dava), mu je onkologinja (na podlagi vseh preiskav) rekla, da sta z zdravljenjem ŽAL KONČALA, ker mu bodo drugače odpovedale ledvice in tudi srce……Oče, ki je tako zelo verjel vanje in jim zaupal, so ga zdaj tako lepo pustili na cedilu....
…bil je seveda zelo razočaran in prizadet....meni osebno pa, če po pravici povem, se mi je tisti trenutek odvalil velik kamen od srca, saj se bo končno končala ta nočna mora s kemoterapijami in njenimi groznimi stranskimi učinki, ker vem, vem, da zaradi tega ne bo nič kaj manj dolgo živel...
Zdaj, ko je prišlo tako daleč in ga je onkologija razočarala pa je bil pripravljen poskusiti vse, samo da bi uničil raka, da bi lahko še malo živel in gledal svoji vnukinji, kako rasteta….in aprila 2013 (dobro leto po mučenju s kemoterapijami) SMO NABAVILI DCA + lizin + prolin + ekstrakt zelenega čaja…
…nihče ni pričakoval čudežev, vendar, ko je po treh mesecih jemanja šel na pregled krvi, so bili markeri NEGATIVNI in ko je po štirih mesecih imel pregled pri zdravniku (za pljuča), ga je ta, na podlagi rezultatov slikanja pljuč,vprašal, kaj oz. zaradi česa je v bistvu on prišel k njemu…ja, ker imam…jaz ničesar ne vidim in ničesar ne zaznam, so bile doktorjeve besede…in tako kot je oče ostal brez besed, tako smo tudi mi bili presenečeni in potihoma seveda zelo, zelo veseli…šele čez čas smo si pričeli na glas priznavati, da je vse to res ter se veseliti in širiti dobro novico naprej…
…in na koncu lahko rečem samo HVALA, HVALA G. NINOTU, ki nam je svetoval kako in kaj in HVALA njegovi INTERNETNI STRANI, kjer tako nesebično in bogato z informacijami širi in posreduje svoja znanja ter odkritja naprej ter seveda navsezadnje HVALA DCA-ju….
Hvala za vse:-)
P.S. (Danes smo 30.12.2013, devet mesecev po zadnji kemoterapiji in osem mesecev, odkar oče jemlje dca…stanje se je že zelo normaliziralo, dela in počne lahko že skoraj vse stvari kot jih je počel prej (le utrudi se hitreje), tudi okus se je že zdavnaj vrnil, vid se je poslabšal, vendar lahko spet normalno bere tako kot prej (z očali), edino kar ga muči, so živci na rokah in nogah (te mu je kemoterapija popolnoma uničila, se pa zelo počasi obnavljajo), ampak sedaj že ima malo več občutka v rokah, tako da mu ne pade več vse z rok, kar prime. Pri nogah (od gležnjev dol) pa se še nič ni premaknilo, zato mora pri hoji seveda zelo paziti, ampak čas bo verjetno prinesel svoje…glavno, da je spet takšen kot je bil in da lahko z mamo uživata v družbi svojih vnukinj…)
Anita iz Selnice
prva stran
|