Holist.eu - 1. slovenski holistični portal |
| Prva stran >rak |
Rak
Remisija - kaj to v resnici pomeni Uradna medicina pravi, da, ko se v telesu namnožijo nenormalne, degenerirane celice, ali maligne celice, potem govorimo o raku. Dejstvo pa je, da vsak dan v človeškem telesu nastaja od 100 -10.000 takih celic, ki so rezultat različnih procesov metabolizma in drugih procesov v njem, vendar naš obrambni mehanizem take nenormalne celice sproti uničuje. Ker je to dokazano dejstvo, potem sledi mnogo bolj logična razlaga pojma "rak", da je rak oblika bolezni človeškega imunskega sistema. Opravljene obdukcije na preminulih po vsem svetu, ki niso umrli za posledicami raka, so pokazale, da je rak mnogo bolj razširjen, kot si mislimo. Po nekaterih statističnih podatkih naj bi vsak drugi človek (predvsem to velja za ekonomsko visoko razviti svet) v sebi imel rakasto tvorbo, toda pri vseh teh ljudeh naj bi rak miroval in naj se ne bi razvil v taki obliki, da bi direktno ogrožal življenje posameznika. Angleški izraz "trigger" (sprožilec) slikovito opisuje dejanje, ki je potrebno, da se rak "sproži". Da se rak prične hitro razvijati, je torej potreben tak "sprožilec". Po mnenju velikega števila drugače mislečih zdravnikov in znanstvenikov, kajenje, azbest in drugi rizični faktorji niso odgovorni za nastanek rakastega obolenja, temveč so le 'triggerji'. V prevodu to pomeni, da za nastanek raka niso odgovorni t.i rizični faktorji, ampak nepravilno delovanje imunskega sistema. Zdravniki pravijo, da je rak (oz.določeni tipi rakastih obolenj) tudi gensko pogojen, oz. deden. Toda statistika ne govori v prid tej trditvi, kajti pred stotimi leti je bilo rakastih obolenj, v primerjavi z današnjo stopnjo razširjenosti, veliko, veliko manj. Če bi bil torej rak gensko pogojen, se razširjenost raka izražena v odstotkih ne bi smela bistveno razlikovati v razmaku zgolj stotih let. Pa vendar je slika danes povsem drugačna, saj projekcije kažejo na to, da bo že v bližnji bodočnosti vsak drugi prebivalec razvitega Zahoda nekoč v svojem življenju zbolel za rakom. Seveda se sodobna medicina s tem ne strinja in dokazuje s statističnimi podatki, da je danes diagnostika toliko napredovala (kar je tudi čista resnica), da pač odkrije dosti več raka, kot je to bila sposobna pred stotimi leti. Prav tako trdi, da je današnja poprečna življenska doba dosti višja, kot je to bilo na začetku 20.stoletja. Tudi to nedvomno drži. Toda slednja trditev ne upošteva dejstva, da moramo pri izračunu poprečne življenske dobe neke populacije upoštevati tudi take faktorje, kot je na primer umrljivost dojenčkov in otrok. Če bi namreč pogledali statistiko umrljivosti novorojenčkov in majhnih otrok pred stotimi leti in napravili primerjavo s stopnjo umrljivosti najmlajše populacije, bi videli, da je današnja statistika mnogo boljša od tiste z začetka 20.st. Razlog temu je seveda v današnjih mnogo boljših življenskih razmerah, v napredku medicine, v odkritju vrste cepiv za otroške bolezni itd. Na poprečno življensko dobo vpliva tudi vojna, zavedati se je namreč treba, da je bilo 20.st. najbolj krvavo stoletje v vsej znani zgodovini človeštva. Logično vprašanje: "Zakaj sodobna medicina taji, da je rak bolezen imunskega sistema?" Odgovor tiči v načinu zdravljenja raka, ki ga uradna medicina predpisuje. Sodobna onkologija same bolezni, oz. izvora ne zdravi, ampak odstranjuje simptome (rezanje, žarčenje, zastrupljanje tumorjev in rakavih celic). V tistem trenutku, ko bi zdravniški establishment priznal, da je rak bolezen imunskega sistema, potem bi morali povsem spremeniti način zdravljenja, morali bi pričeti zdraviti vzrok in ne posledice bolezni. Tako pa sodobna medicina vztraja pri kemoterapiji, ki je v bistvu nekoliko prilagojen bojni strup še iz 1.svetovne vojne (v največji meri ga še vedno proizvajajo isti proizvajalci). Nemški raziskovalec z univerze v Heidelbergu (Nemčija) je pred nekaj leti opravil razsikavo, ki je statistično obdelala dobljene podatke iz celega sveta, ki se nanašajo na načine zdravljenja raka in njih (ne)uspešnost. Po petih letih temeljite znanstvene analize, so bili rezultati KATASTROFALNI! Razen v redkih primerih, je kemoterapija povsem neuspešna in to povsod po svetu. Ostaja namreč dejstvo, da rak, ki ima tendenco širjenja naprej po telesu (metastaze), je še vedno neozdravljiv in pika. Seveda veliko ljudi med nami pozna nekoga, ki je zbolel za rakom, po operaciji in kemoterapiji (pa ponavadi še obsevanje) pa je bil pozdravljen in je še vedno živ. Seveda, saj je imel tako obliko raka, ki se ne širi. Tudi če se ne bi bil nikoli operiral (bil na kemoterapiji ali obsevanju), bi še tudi živel (razen v primerih, ko tumor blokira neko vitalno telesno funkcijo). Ozdravljivost raka Ozdravljivost raka (ne vseh vrst) je v poprečju enaka tisti izpred petdeset let. "Nemogoče" boste dejali, toda to je dejstvo. Sodobna onkologija spremlja pacienta obolelega od raka od postavitve diagnoze, do preteka petih let. Če je pacient to obdobje preživel, potem se ga vključi v statistiko "Ozdravljeni bolniki". Če ta isti pacient umre 6 let po diagnozi (ne po opravljenem zdravljenju), potem se ga uvrsti v rubriko "Neozdravljeni pacient" . Statistično gledano, je bila onkologija v takem primeru najprej 100% uspešna, kasneje pa 100% neuspešna, skupaj = 50% uspešnost. V uporabi je še en trik: če pacient umre za posledicami terapije, potem se smatra, da vzrok njegove smrti ni rak, ampak je to nek drug razlog (odpoved vitalnega organa in podobno). Tudi v primeru, da je nek pacient zbolel za rakom npr. na želodcu, za kar je bil potem zdravljen in ni umrl zaradi raka na tem organu, ampak je kasneje rak metastaziral na npr. jetra in na koncu umrl kljub zdravljenju, je bila medicina 50% uspešna, saj je "pozdravila" rak na želodcu, neuspešna pa je bila pri sekundarnem raku. To je pač statistika. Kljub temu sodobna onkologija trdi, da je vse bolj uspešna.Statistika to potrjuje. Ali res? Ni nobenega dvoma, da ima sodobna medicina na razpolago vse bolj sofisticirano tehnologijo, ki lahko vedno bolj zgodaj odkrije novonastalo rakasto obolenje. Iz tega lahko potegnemo povsem logični zaključek: prej ko se odkrije rak, večja je možnost, da bo pacient preživel statistično prej omenjeno dobo petih let. Prava statistika pa pravi, da če se rakav bolnik sploh ne zdravi, bo živel dlje časa kot tisti, ki se zdravi na način uradne medicine. Prava statsitika pravi, da ima rakav bolnik danes enako (če ne celo slabšo) prognozo, kot tisti izpred petdesetih let. Samo za obiskovalce teh spletnih strani smo prevedli del knjige avtorja R. Webster Kehra, ki podrobneje opisuje to tematiko, poleg tega pa poda veliko informacij o alternativnem zdravljenju raka in jo je mogoče v celoti prebrati v izvirniku (angleščina) na internetu. V slovenščino prevedeni del pa boste našli preko te povezave: Uvod Alternativno zdravljenje raka Obstaja veliko različnih načinov zdravljenja raka, večina teh načinov bazira na dieti. Za vas smo pripravili nekaj teh diet, ki se bodo sčasoma dopolnjevale. - DCA (opisana primera ozdravitve iz mojih izkušenj) - ANP (zdravilo za raka)
|
>DOMOV<
|