Demenca (Alzheimer)

O cinku sem že pisal na teh spletnih straneh – vpliva na potenco (testosteron), nas ščiti pred prehladom, skrbi za zdravo kožo (akne, ekcemi),... toda cink igra še drugo zelo pomembno vlogo v naših možganih, kot to sledi iz najnovejše objavljene študije, ki so jo opravili na Univerzi Wisconsin v Madisonu.
Rezultati njihove študije dajejo slutiti, da pomanjkanje cinka povzroča Alzheimerjevo bolezen. Že od prej je bilo znano, da je ta bolezen povezana z akumulacijo sprijetih defektnih beljakovin v možganih, zdaj pa so ugotovili, da cink to dogajanje preprečuje. Pri beljakovinah je njihova oblika najpomembnejša, saj jim določena oblika omogoča prevažanje atomov ali molekul okrog celic, telo jih uporablja pri izgradnji celic, pomagajo pa tudi pri prepoznavi bakterij, ki jih je treba uničiti.
Pod vplivom visoke temperature ali pa pod vplivom strupenih kemikalij beljakovine ne morejo več delovati in se lahko pričnejo med seboj lepiti v kepe, kar je glavna značilnost Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.
Raziskovalci UW pa so sedaj ugotovili, da pomanjkanje cinka zmanjša stabilnost oblik proteinov in njihovo lepljenje. Ioni cinka imajo torej odločilno vlogo pri tvorbi in oblikovanju beljakovin.

Kemična sredstva, ki se uporabljajo v kmetijstvu, lahko močno vplivajo na nastanek omenjenih bolezni, saj delujejo kot kelator (snov, ki se veže na na ione kovin). Kelator se veže na hranila, tako da jih telo ne more uporabiti. Toda to se nanaša tudi na rastline, živali ali na bakterije v prsti. Četudi se v rastlini nek mineral nahaja, je za človeka ta fiziološko neuporaben.
Glifosat je neselektivni herbicid, ki so ga razvili v 70.-tih in je za zdravje in okolje mnogo manj nevaren kot je to najbolj razširjen herbicid v svetu – 2,4-D. Uporablja se za uničevanje plevela, zato se ga uporablja tudi na domačem vrtu ali zelenici. Na leto ga po vsem svetu uporabijo skoraj 500 tisoč ton, najbolj je poznan pod imenom „Roundup“, kot ga to trži vsem poznana multinacionalka Monsanto. To podjetje je še bolj poznano po projektiranju genetsko spremenjenih rastlinah, katerih glavni namen ni bolj kvaliteten plod rastline, temveč dejstvo, da so te rastline odporne na glifosat – torej ta herbicid lahko kmetje po svojih njivah razpršujejo v neomejenih količinah. Glifosata z rastline ni moč izprati, saj v njej ostane integriran. O škodljivosti takega početja smo lahko pred kratkim na TV videli v dokumentarnem filmu, ki opisuje dogajanja v Argentini pri pridelavi soje (ta država je postala največja izvoznica soje). Genetsko spremenjene rastline vsebujejo ostanke glifosata – nek test je pokazal, da imajo GE rastline 13 ppm glifosata, dočim tega ne najdemo v navadnih rastlinah. Kot pravi dr. Don Huber, eden najbolj priznanih znanstvenikov s področja rastlinske patologije z Univerze Pardue, naj bi GE rastline imela kar 80-90 % manj mikro-hranil kot so to cink, železo in mangan.

Dr. Seneff in Samsel sta v nedavno objavljeni študiji, ki so jo opravili na MIT, ugotovila, da je glifosat verjetno najškodljivejši herbicid na svetu, saj naj bi bil odgovoren za razvoj mnogih kroničnih bolezni, kot so to Alzheimer, avtizem, Crohnova bolezen, glutenska netoleranca, luknjičavo črevesje in druge. Poleg tega, da je glifosat močan kelator, je tudi antibiotik. Tako kot vsi antibiotiki tudi glifosat nediskriminatorno pobija tako škodljive kot tudi koristne bakterije v prsti in tudi v človekovem črevesju. Še huje pa je dejstvo, da antibiotik v tem herbicidu zelo uspešno pobija človeku koristne bakterije, kar povzroča razrast škodljivih in posledično pride do porušenega ravnovesja v črevesni mikroflori, škodljive bakterije pa pričnejo proizvajati toksine, kar povzroča črevesno vnetje. Ko se enkrat v črevesju pričnejo odvijati taki procesi, se odpre pot do razvoja kroničnih bolezni.

Čeprav je dr. Monika Krueger z Leipziške univerze z eksperimenti dokazala, da že 1/10 ppm glifosata uspešno pobije črevesne bakterije kot so to laktobacil, bifidobakterija in enterokok faecalis, je ameriška Agencija za zaščito okolja (EPA) podvojila zgornjo mejo dovoljene koncentracije glifosata v hrani. Tako ima lahko sojino olje sedaj kar 40 ppm (to je 400 krat več, kot je dr.Kruegerjeva uporabila pri njenem preizkusu)!
Toliko o nevarnostih genetsko spremenjene hrane. Upam, da bodo nekoč tudi naši strokovnjaki, ki zagovarjajo tovrstno proizvodnjo, ugotovili svojo zablodo.

Splošna anestezija in Alzheimer

Na letošnjem vsakoletnem kongresu Evropskega društva anesteziologov je bila predstavljena 10 letna študija, ki jo je s sodelavci vodil francoski raziskovalec Dr. Francois Sztark z Univerze v Bordeauxu. Raziskava je pokazala, da se je pri starejših bolnikih, ki so prejeli splošno anestezijo, za 35% povečalo tveganje za razvoj demence.

Preventiva

Demenca je na pohodu, vse več starostnikov ima tovrstne težave. Da bi preprečili nastanek te bolezni, imamo kar nekaj „močnih orožij“, tovrstna zdravila pa so nekoristna. Predvsem pa se moramo izogibati snovem in strupom, ki se nahajajo v pijači, prehrani in okolju.

- izogibati se je treba sladkorju in rafinirani fruktozi

-izogibati se je treba glutenu in kazeinu (te snovi je največ v žitu in pasteriziranih mlečnih izdelkih – toda ne v mlečnih maščobah kot so to siri ali maslo). Raziskave so pokazale, da gluten negativno vpliva na krvno-možgansko pregrado, ki skrbi, da v možgane ne zaidejo snovi, ki tja ne spadajo. Gluten povzroča luknjičavost črevesja, kar beljakovinam omogoča prehod v krvni obtok, to pa povzroča vnetne in autoimune procese.

- Potrebno je poskrbeti za zdravo črevesno mikrofloro – jesti je treba veliko fermentirane hrane in prehranske dodatke z živimi bakterijami.

- Povečati je treba vnos zdravih maščob, kamor spadajo tudi omega-3 živalskega izvora. Maščobe skrbijo za nemoteno delovanje možganov. Priporoča se: olivno in kokosovo olje, eko-maslo, jajca, oreščki, avokado, morske ribe.

- Zmanjšati je treba kalorično vrednost hrane, ki jo pojemo preko dneva, priporoča se prekinitveni post (čim več časa mora preteči od enega do drugega obroka)

- Več magnezija. Raziskave so pokazale, da Alzheimerjeva bolezen nazaduje, če je v možganih več magnezija. Na žalost Mg v obliki prehranskih dodatkov le stežka prebije krvno-možgansko pregrado. Zato priporočam, da jemo čim več zelenjave s temnimi listi (klorofil), da 1-2 tedensko opravimo vročo kopel z magnezijevo soljo. Odličen vir Mg je tudi BarleyLife.

- Imeti moramo bogato zalogo D vitamina, ki ga najlažje dobimo s sončenjem (pozimi solarij).

- Izogibati se je treba živemu srebru (tega prejmemo največ preko amalgamskih zobnih zalivk).

- Prav tako tudi aluminiju, ki se nahaja v deodorantih in cepivih.

- Jejte čim več gozdnih borovnic, saj te vsebujejo tako pomembne antioksidante in snov imenovano antocianin, kar preprečuje Alzheimerjevo pa tudi druge bolezni živčevja.

- Izogibajte se zdravilom proti bolečinam, nekaterim antidepresivom in pomagalom za boljši spanec, ki vsebujejo acetilkolin. Tudi zdravila proti holesterolu so nevarna, saj zmanjšajo količino koencima Q10 v možganih.

- Redna telesna aktivnost skrbi za zdrave možgane, kar je splošno znano.

- Jemanje prehranskih dodatkov, ki izboljšajo delovanje naših možganov so: astaksantin, ginko biloba, alfa lipoična kislina (ALA) ter vitamin B12.

N.K., 10.13

>DOMOV<