Dr. Thomas Louie in kapsule napolnjene s fekalijami
Fekalna transplantacija
Vse več dokazov govori o tem, kako mikroorganizmi v naših prebavilih igrajo ključno vlogo za naše zdravje. Pri tem ne mislim zgolj na dobro prebavo, temveč tudi na duševno zdravje (prebavni in živčni sistem sta tesno povezana), na splošno telesno odpornost, na našo telesno težo, na zdrave zobe, itd. Zdravnica Nataša Campbell-McBride zdravi mnoge neozdravljive bolezni (avtizem, alergije, psihične bolezni, kronično utrujenost,..) s tem, da pacientom sanira črevesje in zdravo črevesno mikrofloro.
Novorojeni otrok, ki ga mati doji, bo imel kasneje v življenju mnogo boljši imunski sistem kot ostali otroci, saj mu bo mati preko dojenja predala zdrave bakterije. Vendar ta mati v času nosečnosti ne sme jemati antibiotikov, piti klorirano vodo ali na kakršenkoli način prejeti strupe, ki unicujejo človeku prijazne bakterije. Zadnje raziskave so tudi pokazale, da lahko kolike (krčke) pri dojenčkih odpravimo, če njegovi prehrani dodajamo probiotike.
Črevesna mikroflora ne vpliva samo na boljše izkoriščanje hranil v hrani in tvorjenje določenih vitaminov v črevesju, ampak tudi na prej omenjene zadeve, kar pa je še zelo pomembno – vpliva tudi na ekspresijo genov. Laično povedano, ekspresija (izraz) genov pomeni, da naš organizem lahko „ugasne“ za nas nevarne gene in vključi tiste dobre.
V sebi (in tudi na površju telesa) imamo 100 krat več bakterij kot imamo telesnih celic. V primeru, da pričnejo prevladovati nam škodljive bakterije, slej ko prej zbolimo, lahko pa tudi umremo, zato moramo paziti na pravo ravnovesje. Pretirana higiena ima tudi svojo negativno plat. Res je, da smo zaradi boljših higienskih razmer izkoreninili mnoge nalezljive bolezni (cepiva pri tem ne igrajo kake pomembnejše vloge), toda po drugi strani iz okolja prejemamo vse manj bakterij. Klorirana voda, antibiotiki (ne samo v zdravilih temvec tudi v mesu in mleku), antibakterijsko milo ter drugi strupi iz okolja uničujejo zdrave bakterije. Znanstvene raziskave so nedvoumno pokazale, da so narodi, ki imajo na svojem jedilniku veliko fermentirane hrane (jogurt, kislo mleko, kefir, sir, fermentirana zelenjava), veliko bolj zdravi in imajo tudi daljšo življenjsko dobo.
Bolezni prebavil so na pohodu – rak (na želodcu, debelem črevesju, na anusu), Chronova bolezen, ulcerozni kolitis, diareja,... Vsako leto pa zaradi bakterije Clostridium difficile umre kar dosti ljudi, saj so te ponavadi odporne na vse antibiotike. Nizozemski raziskovalci so opravili raziskavo, da so bolnikom s to bakterijo presadili zdrave črevesne bakterije in v večini primerov so nevarno bakterijo onesposobili. Ponekod so to metodo pričeli uporabljati. Najprej mora pacient opraviti klistiranje, nato pa mu preko kolonoskopije prenesejo zdrave črevesne bakterije, ki jih prejmejo od zdravih darovalcev. Ta metoda se je izkazala za uspešno. Sedaj pa so razvili novo metodo, ki je dosti bolj prijazna za bolnika in sicer kapsule s fekalijami. Tudi pri tem načinu od darovalcev vzamejo blato, nakar iz njega odstranijo ves odvečni material, tako da ostanejo zgolj bakterije. Te potem spravijo v kapsule, ki so zaščitene z več plastmi želatina, da lahko preko želodca preidejo nepoškodovane v črevesje, kjer se nato razgradijo (v želodcu je kislo okolje, v črevesju pa bazično). V eksperimentu na Univerzi v Calgaryju –Kanada – so te kapsule dajali pacientom, ki so zboleli zaradi Clostridium difficile. Tipično je vsak pacient prejel 24-34 kapsul, stanje pacientov pa so spremljali 1 leto. Rezultat: od 31 bolnikov, se je le pri enem od njih ta bakterija zopet pojavila. Vsekakor je to obetajoča metoda ne-invazivnega zdravljenja.
Slepič
Znanstveniki so končno razvozljali vlogo slepiča pri človeku: slepič je sicer ostanek evolucije, toda zdaj so ugotovili, da kljub temu še vedno ima dokaj pomembno vlogo v prebavilih - v njem namreč naše črevesje hrani "zlato rezervo" človeku prijaznih črevesnih bakterij, ki jih lahko ob njihovem pomanjkanju reaktivira in na tak način blaži novonastalo bakterijsko neravnovesje.
...in še nekaj o zobeh
Sodobno zobozdravstvo nas uči, da moramo paziti na higieno ust in zob ter da ne smemo jesti preveč sladkih reči, saj te povzročajo karies. Toda znanstveniki so opazovali „primitivna“ plemena, ki kljub temu, da je osnova njihove prehrane hrana z veliko škroba (sladkor), nimajo kariesa, torej imajo zdravo zobovje. Opazovali so njihov način lova in ugotovili, da pri ubiti živali najprej pojedo njena prebavila, kjer se seveda nahaja največ bakterij. Na tak način od žrtve prejmejo zdrave bakterije, ki potem okrepijo njihov imunski sistem, posledično pa tudi zobovje.
Človek ima v ustih bistveno več vrst baterij kot pa maček ali pes. Če bi to bile zgolj zdrave bakterija, potem ne bi bilo problema, toda na žalost so mnoge med njimi škodljive. Za slednje je značilno, da bolje uspevajo v kislem kot pa v bazičnem okolju, in ker imamo zaradi različnih razlogov v ustih preveč kislo okolje, se te bakterije razmnožujejo in posledično napadajo sklenino zob – karies. Znano je tudi, da sladkor ustvarja kislo okolje.
Pravo vprašanje: kako v ustih ustvariti bolj bazično okolje? Rešitev je zelo preprosta: sami si naredimo zobno pasto in sicer zmešamo sodo bikarbono in ščepec fino mlete morske soli, zobno ščetko pa pred uporabo namočimo v 3% raztopino vodikovega peroksida. Potem ko smo si zobe oprali, usta splaknemo z raztopino sode bikarbone (1 žličke sode v 1 kozarca navadne vode). Ko ležemo k počitku, se v ustni votlini pričnejo razmnoževati nam koristne bakterije, kolonija škodljivih pa odmira. Preprosto, kaj ne?
N.K., 10.13