Paleolitska dieta

Pred mnogimi tisočletji, v paleolitiku, je človek v glavnem jedel zelenjavo, sadje, oreščke, korenine in različno meso. V paleolitiku so bili ljudje izredno močni, zdravi in trdoživi. Vse se je spremenilo takrat, ko se je človek naselil za stalno, ko so nastala prva strnjena naselja, ko se je razvilo poljedelstvo. Poljščine so res rešile stalne težave z iskanjem hrane (lov, nabiranje plodov), saj se jih je človek naučil shranjevati, tako da je bilo dovolj hrane tudi v zimskem obdobju (tudi za živali, ki jih je človek udomačil). Toda stalne naselbine so povzročale mnoge zdravstvene težave – fekalije (tako človeške kot tudi živalske) so onesnaževale lokalne vodne vire, z razvojem trgovine so se ljudje pričeli bolj mešati med sabo (hitrejši prehod bacilov in virusov), nekatere bolezni pa so prenašali glodavci, ki so v teh naseljih tudi dobili stalni vir hrane (miši, podgane). Poprečna življenjska doba človeka je strmoglavo padala, to obdobje človeške zgodovine je trajalo v bistvu vse do srede 20.stoletja. Tudi danes, ko so se higienske razmere močno spremenile na boljše, ko je medicina mogočno napredovala, ko je razpoložljiva hrana skoraj povsem brez škodljivih mikroorganizmov, človeštvo trpi za različnimi boleznimi, ki jih paleolitski človek ni poznal (različne alergije, rak, diabetes, multipla skleroza, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, AIDS, debelost, srčno-žilne bolezni...). Čeprav o sebi razmišljamo kot o „sodobnem nadčloveku“, pa se v smislu zdravja in moči ne moremo primerjati s paleolitskim, „jamskim“ človekom. In pri tem dejstvu igra glavno vlogo naša prehrana.
O tem, da je današnja hrana siromašna s hranljivimi snovmi (vitamini, minerali, encimi), sem že veliko napisal. Toda glavni vzročnik zdravstvenih težav povezanih s prehrano tiči v ogljikovih hidratih, ki so njen glavni del, ter seveda industrijsko predelana hrana.

Pred mnogimi tisočletji, v paleolitiku, je človek v glavnem jedel zelenjavo, sadje, oreščke, korenine in različno meso. V paleolitiku so bili ljudje izredno močni, zdravi in trdoživi. Vse se je spremenilo takrat, ko se je človek naselil za stalno, ko so nastala prva strnjena naselja, ko se je razvilo poljedelstvo. Poljščine so res rešile stalne težave z iskanjem hrane (lov, nabiranje plodov), saj se jih je človek naučil shranjevati, tako da je bilo dovolj hrane tudi v zimskem obdobju (tudi za živali, ki jih je človek udomačil). Toda stalne naselbine so povzročale mnoge zdravstvene težave – fekalije (tako človeške kot tudi živalske) so onesnaževale lokalne vodne vire, z razvojem trgovine so se ljudje pričeli bolj mešati med sabo (hitrejši prehod bacilov in virusov), nekatere bolezni pa so prenašali glodavci, ki so v teh naseljih tudi dobili stalni vir hrane (miši, podgane). Poprečna življenjska doba človeka je strmoglavo padala, to obdobje človeške zgodovine je trajalo v bistvu vse do srede 20.stoletja. Tudi danes, ko so se higienske razmere močno spremenile na boljše, ko je medicina mogočno napredovala, ko je razpoložljiva hrana skoraj povsem brez škodljivih mikroorganizmov, človeštvo trpi za različnimi boleznimi, ki jih paleolitski človek ni poznal (različne alergije, rak, diabetes, multipla skleroza, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, AIDS, debelost, srčno-žilne bolezni...). Čeprav o sebi razmišljamo kot o „sodobnem nadčloveku“, pa se v smislu zdravja in moči ne moremo primerjati s paleolitskim, „jamskim“ človekom. In pri tem dejstvu igra glavno vlogo naša prehrana.
O tem, da je današnja hrana siromašna s hranljivimi snovmi (vitamini, minerali, encimi), sem že veliko napisal. Toda glavni vzročnik zdravstvenih težav povezanih s prehrano tiči v ogljikovih hidratih, ki so njen glavni del, ter seveda industrijsko predelana hrana.

Čeprav pri zgoraj navedenih rezultatih dva tedna trajajoče diete nihče med opazovanci ni shujšal, pa to ne pomeni, da na daljši rok človek ne izgubi odvečnih kilogramov, ne glede na to, koliko je, ali se sploh rekreira. Če je naše telo uravnoteženo, potem tudi če jemo veliko maščob, se ne bomo zredili. Zakaj se torej redimo?
Odgovor se glasi: ogljikovi hidrati!
Permanentna lakota in nabiranje maščobe pod kožo so znaki nepravilne prehrane. Če jemo preveč sladkarij in O.H., potem pride do kemičnih procesov v našem organizmu, kar občutimo kot lakoto in željo po sladkarijah.
-Fruktoza (enostaven OH, ki ga najdemo v sadju in zelenjavi, najbolj poznan je namizni sladkor) se presnavlja drugače kot glukoza (imenovana tudi 'krvni sladkor'), večina te OH se spremeni direktno v maščobo.
-To takoj privede do zvišanja telesne teže in nabiranja maščob v predelu trebuha (pivski trebuh), zniža se HDL holesterol in zviša LDL, trigliceridi se povišajo, prav tako sladkor v krvi ter seveda tudi krvni tlak. Klasičen sindrom slabega metabolizma.
-OH, predvsem fruktoza, so tudi glavni vir snovi, ki jo imenujemo glicerol-3 fosfat (g-3-p), ki povzroči, da se maščoba za stalno naseli v maščobno tkivo.
-Istočasno ogljikovi hidrati zvišajo raven inzulina v krvi, kar maščobi prepreči, da bi se ta izločila.
-Fruktoza tudi ukani naše telo, tako da to izgubi nadzor na občutkom lakote. Fruktoza prepreči izločanje leptina (hormon sitosti) in vzpodbuja izločanje ghrelina (hormon lakote). To povzroči pojav, da smo vseskozi lačni, tudi ko jemo. Rezultat tega je, da jemo preveč in da pridobimo rezistenco na inzulin, kar ni samo povod za diabetes tip 2, temveč tudi za nastanek bolezni srca, pa tudi določen vrst raka.

Ker v paleolitski dieti fruktoze ni, telo izgublja odvečno maščobo, hkrati pa odstrani poglavitni vzrok za nastanek sodobnih bolezni. In to velja tudi v primeru, če telesno nismo preveč aktivni.

Vendar žitarice vsebujejo še dve skrajno problematični sestavini: gluten in lektin. O glutenu sem že pisal. Rastlinski lektin je vrsta beljakovine, ki se nahaja v zrnju žita, je neke vrste insekticid, torej strup s katerim se rastlina ščiti pred škodljivci. Največja koncentracija lektina se nahaja v zgodnji fazi razvoja zrna, sčasoma pa njegova raven upada. Ko lektin zaide v naš prebavni trakt, se mu telo prične upirati, na nekatere osebe lektin nima preveč škodljivega učinka, pri drugih pa povzroča raznovrstne zdravstvene težave:

- bolečine v želodcu ali trebuhu (lektin se veže na celice želodca ali dvanajsternika)
- glavobol ali migrena (lektin se veže na celice v možganih)
- bolečine v sklepih oz. artritis (lektin se veže na sklepno tkivo)
- sindrom razdraženega črevesja (IBS), Chronova bolezen, celiakija (lektin se veže na celice v črevesju)
- bolezni ledvic (lektin se veže na celice v ledvicah)
- poškodbe jeter oz. ciroza (lektin se veže na celice v jetrih)
- azdražljivost, scefrani živci, nervoza, hiperaktivost, obsesivnost-kompulzivnost, depresija in podobne psiho-fizične motnje (lektin se veže na živčne celice)
Zlasti živci in druga tkiva živčnega sistema (n.pr. možgani, hrbtenjača) so izredno dovzetna (privlačna) za lektine. Prebavni sistem vsebuje celo več živčnih celic kot možgani!
Nič presenetljivega ni torej, da so tudi hiperaktivnost, depresija, avtizem pri otrocih, shizofrenija, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, herpes in druge motnje v delovanju živčnega sistema povezane z večjo občutljivostjo na lektine v hrani.
*(več o tem na naslovu: http://www.nutrigenomika.info
Lektini pa med drugim povzročajo lepljenje krvničk ter debelost. Za več običajnih lektinov, zlasti za aglutinin pšeničnih kalčkov (Wheat Germ Agglutinn - WGA), je znano, da se vežejo na receptor inzulina in posnemajo hormonske učinke inzulina. Inzulin pa v telesu sproži proces, da se sladkor takoj prične spreminjati v maščobo (kadar je v krvi preveč sladkorja, takrat trebušna slinavka prične izločati inzulin), ta pa se prične nalagati v maščobne celice. Toda inzulin to počne samo po potrebi, medtem ko lektin to stalno počne, zato se redimo.

Ker v paleolitski dieti žit ni, s tem tudi ni lektinov in posledično se tvori manj maščevja. Po določenem obdobju trajanja diete, izgubimo vso odvečno maščobo.

Oreški, semena, stročnice in rastline preživijo zato, ker se v njihovem ovoju skrivajo strupeni zaviralci rasti, dokler pogoji narave niso ustrezni za njihovo rast. ACE, fitati (fitinska kislina), polifenoli (tanini) in goitrogeni so zaviralci delovanja encimov, ki rastlini ne dovolijo, da prične s kaljenjem. Vse te snovi so za naše telo strupene in lahko povzročijo določene zdravstvene težave. Šele ko so izpolnjeni določeni pogoji (vlaga), prične seme kaliti, v tem procesu pa se te zaščitne snovi pričnejo izločati. Ljudje so to nagonsko zaznali, zato so jih pred uporabo namakali, ker se na ta način določena količina strupov že izloči. Tudi s fermentacijo te snovi nevtraliziramo.
Fitinska kislina je zelo sporna snov, največ jo je v zunanji plasti semena ali v otrobih. Veže se kalcijem, bakrom, železom, magnezijem in cinkom, je torej kelat in s tem v črevesju preprečuje njih absorpcijo. Zaradi te lastnosti fitatov, lahko človeku primanjkuje teh nujno potrebnih mineralov, če se prehranjuje pretežno s tako hrano.
Rahitis je bil v paleolitiku skoraj nepoznan, porast te bolezni se je pričel v srednjem veku, prava epidemija pa se je pričela v času industrializacije (leta 1900 naj bi bilo rahitičnih kar 80-90% vseh otrok na severni polobli). Da bi bil razlog v tem, da so ljudje preživeli manj časa na soncu, ali pa da se je skrajšalo obdobje dojenja otrok, je težko verjeti. Verjetno glavni razlog tiči v prehrani, ki je temeljila večinoma na žitu, opustili pa so stare načine, kako izločiti fitate: namakanje, fermentiranje, kaljenje in izdelava kislega testa. Industrijsko obdelano semenje pa povsem izniči vsebnost fitaze – encima, ki ga tudi najdemo v žitu in služi za razgradnjo fitatov.
Pomanjkanje železa prebivalstva v tretjem svetu ima že znake epidemije, kar gre tudi pripisati prehranjevalnim navadam, ki temeljijo na žitu.

Vendar pa ima fitatska kislina tudi svojo svetlo plat, saj preprečuje nastanek raka na debelem črevesju.

Zvišan krvni pritisk

Fruktoza je za zvišan krvni tlak dosti bolj odgovorna, kot to velja za sol. Razlog za to tiči v dejstvu, da ob presnavljanju fruktoze kot stranski produkt nastaja sečna kislina, ta pa je najbolj odgovorna za povišan krvni pritisk, kadar jo je v telesu preveč.
Dr. Stephanie Seneff pravi, da če jemo preveč fruktoze in drugih sladkorjev, potem je to velika obremenitev za naša jetra, ki posledično ne morejo hkrati proizvajati tudi holesterol (fruktoza pa se spreminja v maščobo). Kmalu pride do pomanjkanja holesterola in holesterol sulfata, slednjega pa ga srce in možgani nujno potrebujejo za svoje normalno delovanje. Zato vlogo „proizvajalca“ holesterol sulfata prevzamejo trombociti, ki so tega zmožni. Tako nastanejo žilne obloge. To je nek nadomestni mehanizem našega telesa.
Na žalost pa ta 'nadomestni' mehanizem ni ravno dober, saj žilne obloge povišajo možnost nastanka srčno-žilnih bolezni.

Zaključek

Če hočemo zdravo jesti, potem se moramo držati določenih pravil:
-Jesti moramo industrijsko nepredelano polnovredno hrano, čim več v surovi obliki, kadar pa kuhamo, naj bo to malo kuhana (na nižjih temperaturah ali pa na pari), hrana naj bo ekološke pridelave (to velja tudi za meso), najboljša je tista iz bližnje okolice, OH pa bomo dobili preko zelenjave (toda ne iz krompirja ali koruze).
-Telesno moramo biti aktivni, pri tem pa se zgledovati na navade človeka iz paleolitika: veliko hoje, večji telesni napor pa naj bo intervalni (torej brez obremenitev na daljši rok).
-Čim več časa preživeti v naravi in na soncu.

Če vas je ta prispevek prepričal, da tudi sami pričnete s paleolitsko dieto, vas bom v nadaljevanju seznanil z nekaterimi napotki ter priporočili in tudi s tem, katere bolezni so si ljudje s to dieto sami pozdravili.

Ko sem sam pričel s paleolitsko dieto, sem že čez dva dni opazil nekaj neverjetnega - moje stalne bolečine na hrbtu, bokih in nogah, ki so rezultat bolezni hrbtenice (bil sem že operiran, kasneje sem imel še vsaj eno hernijo, imam kar nekaj zožitev), so izginile. Med tem sem celo pretiraval z igranjem tenisa (ta šport mi povzroča največ preglavic povezanih s hrbtenico) in igral košarko, toda nikakršnih bolečin. Omeniti moram, da se s to težavo spopadam že več kot 30 let in sem nad tem že obupal, naučil sem se živeti s stalno bolečino. Že več kot 3 tedne teh bolečin nimam, če je to posledica paleolitske diete, potem je to moja največja zmaga v življenju!.

Paleolitska dieta > beri dalje...