sposobnost imunskega sistema - med
in po terapiji (kako sposobni bomo bili v boju proti raku v prihodnje)
Primer: način zdravljenja A in B imata isto časovno
prognozo, s to razliko, da bo bolnik pri zdravljenju A zelo
trpel, medtem ko je to pri B zelo omejeno. Prepričan sem, da
bi vsakdo izbral zdravljenje B.
Vsi trije kriteriji imajo seveda
tudi subjektivni podton, saj v primeru, da način zdravljenja A omogoča nekoliko
daljše življenje, bi se verjetno večina kljub
temu odločila za zdravljenje B.
Skratka, da bi se lahko odločili kateri način
zdravljenja je najboljši, bi se oprli na statistiko.
Npr.: če bi imel posameznik seznam vseh opcij
( tudi 100 alternativnih), če bi imel vse potrebne informacije
za vse tri kriterije, potem bi se najverjetneje pravilno odločal.
Toda to je največji problem, saj takega seznama oboleli nima.
Če vas zanima, zakaj tak
seznam ne obstaja, potem si preberite to poglavje.
Teorija uradne medicine
Uradna medicina uporablja tri
vrste orožja: kirurgijo,
kemoterapijo in obsevanje. Vzemimo za primer bolnika z rakom na črevesju,
ki ima že metastaze v drugih predeli telesa.
Zdravniki bi se najprej osredotočili
na predele telesa, kjer je največ rakavih celic, večinoma
je to v črevesju.
Prvi zakon klasične medicine
je, da se predeli telesa, kjer je največja koncentracija rakavih
celic, kirurško
od(iz)režejo. Temu pravijo kirurgija. Torej kirurg najprej odreže
del telesa z največjo zastopanostjo rakavih celic.
Drugi zakon klasične medicine
pravi,da s kemoterapijo zdravimo predele telesa, kjer je zastopano
manj rakavih celic.
Tretji zakon klasične medicine pravi,da
se z obsevanjem (ali kemoterapijo) zaokroži zdravljenje. To
naj bi pripomoglo k temu, da uničimo še več rakavih
celic, kar naj bi pacientu omogočilo, da preide v remisijo.
Pred nadaljevanjem bi rad spregovoril
nekaj o alternativnem načinu zdravljenja. Najprej - v alternativi
se le izjemoma redko odločamo za operativni poseg
Dr. Binzel, ki zdravi z leatrilom
(eden izmed alternatvinih načinov zdravljenja raka), pravi,
da le v treh primerih predpiše
operacijski poseg pri svojih pacientih:
1) če tumor, zaradi svoje velikosti
in lokacije preprečuje kako vitalno funkcijo telesa
2) če tumor, zaradi svoje velikosti in lokacije
povzroča bolečine
3) če prisotnost tumorja predstavlja velik psihološki
problem za pacienta"
Dr. Binzel, Alive and Well, chapter 14
Doktor Binzel prav tako pravi: " Če
je tumor na oddaljenem mestu in ne povzroča večjih problemov,
potem tumor pustimo pri miru, seveda s privolitvijo pacienta."
Zelo pomembno je, da razumemo
razloge za tako izjavo. Tumor je simptom raka in v glavnem ne ogroža življenje
bolnika. Življenje ogroža razpršenost (rast) raka.
Tako operativni poseg, kot kemoterapija in obsevanje ne morejo zaustaviti širjenje
raka. To lahko stori le človekov imunski sistem.
Noben od treh zgoraj navedenih
razlogov za kirurško
odstranitvijo tumorja nima nič skupnega z zdravljenjem
raka. Le psihološki in mentalni razlogi, in ne pobijanje rakavih
celic.
Seveda ni nič narobe, če
pacientu kirurško
odstranimo majhen benigni kožni rak (čeprav obstaja izredno
učinkovit način alternativnega zdravljenja kožnega
raka - Cansema Black Salve, ki ga lahko najdete v posebnem članku
- zdravljenje)
Ker alternativno zdravljenje
le redko uporablja kirurški
poseg ,to pomeni, da tako zdravljenje enako učinkuje na predelih
s visoko koncentracijo rakavih celic, kot tudi na predele z manjšo
intenziteto. Vzrok temu je, da alternativno zdravljenje selektivno
napada zgolj rakave celice (direktno ali indirektno), zato je skoncentriranost
le-teh nepomembna.
Če se povrnemo na klasično
zdravljenje, se je potrebno vprašati: če je kemoterapija
zares tako učinkovita,
kot to ljudje pravijo, zakaj je potem potrebna tudi operacija (odstranitev)
tumorjev? Oziroma: čemu potrebujemo operativni poseg na bolj
prizadetih delih telesa, če je kemoterapija tako uspešna?
Pravijo, da je kemoterapija boljša
od alternative. Logično bi bilo, da v tem primeru kemoterapija
ne potrebuje kirurškega posega, alternativa pa bi ga potrebovala.
V resnici je prav obratno: kemoterapija potrebuje tudi kirurški
poseg, alternativa pa ne. Nekaj mora biti zelo narobe. Vendar prehitevam
samega sebe. Moramo spregovoriti o definiciji.
Remisija, odzivnost, markerji...
Prej sem omenil, da manjkajo
podatki o različnih
opcijah, ki jih bi moral imeti vsak bolnik. Kaj točno merijo
zdravniki? Merijo take zadeve, kot so "odziv" pacienta
na zdravljenje, na podlagi določenih kriterijev, npr. velikost
tumorja. Merijo tudi "remisijo" - odsotnost simptomov. "Markerji" so
skupek določenih meritev, različnih tehnik, ki naj bi ovrednotili
rak. In tako naprej..
Naj uporabim slikovito primerjavo.
Recimo, da poznamo 10 izdelovalcev
avtomobilov : S-1,2,3,4,5
(S- slabi) in 5 izdelovalcev z oznako D (D-dobri).
Pri prvih se pričnejo avtomobili kvariti takoj po izteku garancije,
npr. prevoženih 100.000 km. Pri prevoženih 200.000 km nastanejo
velike okvare ( motor, klima, menjalnik..). V resnici ti izdelovalci
vgrajujejo poceni avtomobilske sestavne dele, ki pa jih zelo drago
prodajajo. Uporabljajo 80 let staro tehnologijo z namenom, da bi
kupce prisilili kupiti nove modele njihovih avtomobilov že po
treh ali štirih letih.
Vozila izdelovalcev z oznako D pa
so mnogo trpežnejša, kvalitetnejša. Uporabljajo
sodobno tehnologijo in izredno kvalitetne vgradne dele.
Recimo, da so izdelovalci avtomobilov
z oznako S zelo
stare in ugledne firme, ki so zaradi položaja v preteklosti
skoncentrirale velik kapital, ki ga lahko po potrebi v velikih količinah
namenjajo za oglaševanje. Mediji živijo od njihovih oglasov
zato vedno pišejo tisto, kar ustreza tem izdelovalcem. V nasprotem
primeru jim izdelovalci S zagrozijo, da pri njih ne bodo
več oglaševali. Vsi ta pravila dobra poznajo.
Recimo, da življensko dobo
avtomobila izrazimo s prevoženimi kilometri. Življenjska
doba izdelovalcev S je
200.000 km, življenjska doba izdelovalcev D pa
je 500.000 km. Razlika v kvaliteti (življenski dobi) osnovnih
delov vozil bi bila tudi na strani proizvajalcev D.
Vse kar bi potrošniki rabili, bi bila
le pprimerjalna tabela, v katerih bi bili zajeti zgoraj navedeni
podatki in potencialni kupec bi se zlahka odločil, kateri avto
mu daje več ugodnosti oz. kvalitete.
Torej povsem logično bi
bilo, da bi prednost imeli proizvajalci tipa D. In kaj
lahko storijo S proizvajalci?
Spomniti se moramo, da imajo ti dosti več akumuliranega kapitala
iz preteklosti in posledično so mediji na njihovi strani. Naredijo
lahko zelo veliko. Kot prvo je potrebno preprečiti izdelovanje
primerjalnih tabel, skriti statistične podatke, ki jim ne grejo
v prid. Da jim to lahko uspe, morajo potrošnikovo pozornost
preusmeriti na druge stvari. Npr. poudarjati je treba "stil", "popularnost" in "moč" njihovih
avtomobilov. Poleg predstavljenih modelov vozil se ves čas nahajajo
brhka dekleta, filmske zvezde itd. Lahko priredijo resnične
podatke o 'kvaliteti' njihovih vozil. Osredotočijo pozorost
kupce na "dodatno opremo", ki jim je na razpolago. Temu
se reče:prodajati s prevaro.
Prav to počne uradna medicina.
Najpopularnejša
beseda pri klasičnem zdravljenju raka je "remisija".
Zelo lepo je slišati: bolnik je v remisiji. To zveni tako
lepo, da si zdrav človek zaželi dobiti rak in da
potem preide v "remisijo" (podobno kot pri slikah avtomobilov
z brhkimi dekleti v reklamah). Lepo zveneča beseda privablja
milijone strank, katerim so pravi statistični podatki prikriti.
To vam bom pokazal v nadaljevanju.
Kaj v resnici pomeni "remisija"?
National Cancer Institute definira "remisijo" kot:
"Zmanjšanje ali
izostanek znakov in simptomov raka. V delni remisiji nekateri ,
toda ne vsi, znaki in simptomi raka izginejo. V totalni remisiji
vsi znaki in simptomi raka izginejo, čeprav je rak lahko še
vedno prisoten v telesu pacienta."
NCI - http://www.nci.nih.gov/dictionary/db_alpha.aspx?expand=R
Kaj ta definicija pomeni v skladu
s "tremi osnovnimi
kriteriji" z začetka poglavja (zgoraj)? Vi, navaden državljan,
bi moral misliti, da "remisija" pomeni, da ste
ozdraveli od rakave bolezni. Toda, kot lahko vidite, po tej definiciji
temu ni tako. Torej, ali obstaja kaka korelacija med odsotnostjo "znakov
in simptomov" in "treh osnovih kriterijev"?
Na splošno se remisija
definira na podlagi zmanjšanja tumorjev, ali pa markerjev.
To nam lahko nekaj pove o številu rakavih celic v telesu,
vendar so te številke
zelo težko dokazljive. Markerji ne povedo nič o trpljenju
bolnika in bolečinah, ki jih lahko ima (kvaliteta življenja),
in prav tako nič o stanju imunskega sistema pacienta, kar je
izrednega pomena v primeru, da je v telesu ostalo še določeno število
rakavih celic.
Da ne bi bilo pomote - kemoterapija
in obsevanje v resnici zmanjša obseg tumorjev, prav tako
uničita veliko število
rakavih celic. Toda med samim potekom zdravljenja imata ti dve metodi
veliko stranskih učinkov, kot so: smrt, uničenje vitalnih
organov, hude bolečine, hudo slabost itd...in pobije ogromno število
zdravih celic. Kemoterapija ne more razlikovati med rakavimi in zdravimi
celicami in ker imamo več zdravih, kot bolnih celic, kemoterapija
pobije dosti več zdravih celic, kot pa rakavih.
Logično bi bilo, da bi nam
lahko koncept remisije povedal, kakšni so izgledi preživetja?
Vzemimo pod drobnogled "čas
preživetja od postavitve diagnoze" v skladu s konceptom
remisije.
kakšna je poprečna doba preživetja
bolnikov, ki so popolnoma ozdraveli?
Če bi imeli vse te statistične
podatke, potem bi lahko izračunali "dobo preživetja
po postavitvi diagnoze" za paciente, ki so se zdravili na klasičen
način.
Resnično bi radi imeli te podatke. Seveda pa teh podatkov preprosto
ni. Vse v zvezi z "remisijo" je en sam napihnjen balon.
Obstaja velika verjetnost, da
je sam koncept remisije tako prirejen, da statistične podatke
o (ne)učinkovitosti
kemoterapije prikrije. V resnici bi bilo zelo lahko izračunati "dobo
preživetja po postavitvi diagnoze". Zakaj nekaj tako enostavnega
popolnoma zakomplicirati?
Zlahka bi bilo izračunati "dobo
preživetja
po postavitvi diagnoze" pri pacientih, ki so zavrnili zdravljenje.
Zdravniki pravijo, da bi bilo skrajno neetično svetovati pacientom,
da se ne zdravijo na klasičen način, toda veliko število
tako zdravljenje zavrnejo, torej zakaj ne bi vodili statistiko o
tem , kako dolgo so še živeli po zavrnitvi? Potem bi
zlahka primerjali te podatke z podatki pacientov, ki so se bili zdravili
na klasičen način seveda po določeni enaki metodi.
Povsem preprosto bi dobili odgovor
na vprašanje:
kateri način zdravljenja je uspešnejši - klasičen,
ali alternativni? Ker pa teh podatkov ni, moramo kopati globlje.
"Moje študije
so nedvomno dokazale, da so rakavi bolniki, ki se niso zdravili, živeli
do 4x dalje, kot tisti zdravljeni. Če nekdo zboli za rakom
in se ne gre zdraviti, potem bo dalj časa živel
in to bolj kvalitetno, kot če se prepusti operativnim posegom,
kemoterapiji in obsevanju.Seveda to ne velja za določene
kritične situacije, ko je kirurški poseg življenjskega
pomena - urgenten."
Prof Jones. (1956 Transactions
of the N.Y. Academy of Medical Sciences, vol 6.)
več o tej temi lahko najdete na tem mestu: http://www.sickofdoctors.addr.com/articles/medicalignorance.htm
Če bi uradna medicina s
takimi statističnimi
podatki lahko dokazala, da je zdravljenje raka na klasičen način
učinkovitejši v vseh pogledih, kot pa alternativno zdravljenje,
ali pa nezdravljenje, potem bi take podatke zagotovo shranjevala
in objavljala. O tem bodite prepričani!
- "Nemški epidemiolog s Klinike
za tumorje Heidelberg/Mannheim , Dr Ulrich Abel, je napravil
največji pregled in analizo
za vsako pomembnejšo študijo in klinične
teste o kemoterapiji do sedaj. Njegove zaključke si mora
prebrati vsakdo, ki se misli pridružiti kompoziciji Kemo-express.
Da bi se prepričal, da je v svoji študiji zajel
vse publikacije na temo kemoterapija, je Abel poslal več kot
350 pisem zdravstvenim centrom po vsem svetu, s prošnjo,
da mu pošljejo vse izdane publikacije na to temo. Prejel
je na tisoče člankov. Skoraj nemogoče je, da
bi kdo vedel več o kemoterapiji, kot Dr.Abel.
-
Analiza je potekala več let, rezultati
so neverjetni: uspešnost kemoterapije po vsem svetu
je zastrašujoča, saj preprosto ni nikakršnih
znastvenih dokazov, da ima kemoterapija zmožnost v katerem
koli pogledu podaljšati življenja pacientov, ki
imajo eno od najpogostejših oblik raka. Njegov zaključek
- kemoterapija lahko le redko kdaj izboljša kvaliteto življenja
bolnika. Kemoterapijo opiše kot " smetišče
znanosti" in pravi, da je vsaj 80% opravljene kemoterapije
v svetovnem merilu povsem nepotrebna in je podobna "cesarjevim
novim oblačilom", saj se niti zdravniki, niti pacienti, kemoterapiji
nočejo odreči, čeprav ni nikakršnega
znastvenega dokaza, da kemoterpija deluje! (Lancet, 10 August
1991) Noben pomembnejši časopis ni teh znastvenih
dognanj nikdar objavil. Raziskava je bila pokopana."
Tim O'Shea, The Doctor Within
Kako se lahko kemoterapija "upraviči"
Prvič, kemoterapija ne more
biti "nevtralna". Če
pacientu bistveno ne podaljša življenje
(v primerjavi s tistimi, ki jo zavrnejo), potem je popolnoma nepotrebna,
saj povzroča preveč škode. Klasično zdravljenje
uniči imunski sistem, uniči vitalne organe, povzroča
veliko bolečin in drugih tegob, lahko poškoduje DNK,
itd.
Naj povem še drugače:
vsakdo ima rakaste celice. Imunski sistem rutinsko pobija te nastale
rakave celice in s tem prepreči njihovo širjenje. Torej
je očividno,
da imajo rakavi bolniki oslabljen imunski sistem. Kemoterapija to še
dodatno poslabša, telo se še težje spoprime z
rakom.Čeprav kemoterapija pobija tudi rakave celice, uničuje
tudi zdrave, slabi imunski sistem...torej kemoterapija dela in dobro
in slabo hkrati. Ampak, ali dela več dobrega, kot slabega?
Preberite pazljivo: uporaba
obsevalne tehnike in kemoterapije se lahko upraviči le, če
bistveno podaljšata bolnikovo življenje,
v primerjavi s tistimi bolniki, ki se sploh ne zdravijo, ali pa če
se zdravijo z alternativo. Zaradi škode, ki jo povzroča
klasično zdravljenje, ni nobene druge poti, ki bi jo upravičevala.
Razen v zelo redkih primerih, te metode ne podaljšajo življenja
bolnikom. Zakaj torej uradna medicina uporablja kirurgijo, obsevanje
in kemoterapijo?
- “V tej deželi večina pacientov umre zaradi
kemoterapije. Kemoterapija ne odpravi raka na dojkah, črevesnega
ali pljučnega raka. To dejstva je zelo dobro dokumentirano
skozi desetletja, kjub temu zdravniki nadaljujejo s tem zdravljenjem."
Allen Levin, MD UCSF The Healing of Cancer
Eden izmed problemov koncepta "remisije" tiči
v tem, da medicinska srenja zavestno pozabi povedati, koliko pacientov "izpade" iz
remisije. Pazljivo preberite naslednji citat:
" Rak jajčnikov se ponavadi odkrije zelo
zgodaj, kljub temu je to eden izmed najtežje ozdravljivih
rakov, z zelo slabo prognozo. Terapija lahko tumorje odpravi, toda
večina pacientov umre v naslednjih dveh letih...Povsem normalno
je, da se ženski z ugotovljenim rakom na jajčnikih tumorji
kirurško odstranijo. Tudi jajčniki, jajcevod, maternica
in deli črevesja se večkrat kirurško odstranijo.
Kirurškemu posegu sledi kemoterapija in okoli 90% bolnic
preide v remisijo, v obdobje "opazovanja".
'Problem tiči v dejstvu, da bo v naslednjih 5 - 10 letih 90%
pacientk umrla, ' pravi Berek. Ko se rak vrne v bližnje tkivo,
je ta bolj agresiven in bolj odporen na kemoterapijo."
- povzeto iz: http://www.azcentral.com/health/women/articles/0618ovarian.html
Z drugimi besedami, skoraj vsi
pacienti preidejo v remisijo, toda 90% le-teh "izpade" iz nje in umre v naslednjem
obdobju 5-10 let. Zakaj bi se sploh ukvarjali z "remisijo", če
90% pacientov umre? Zato, da bi se ta beseda lepo slišala!
In kar je še pomembnejše,
da bi upravičila
vse večjo uporabo kemoterapije. Če je v 90% primerih neuspešna,
kakšen dokaz obstaja, da terapija bistveno podaljša
bolnikovo življenje? Če se doza kemoterapije povečuje,
s tem se dela vse več škode imunskem sistemu, kar omogoči
drugim vrstam raka, da se naselijo v organizem. Veliko število
bolnic z rakom jajčnikov dobijo še rak na dojkah, kot
posledica kemoterapije.
- " Pred dvema letoma so pri Hazel odkrili rak na dojki.
Kemoterapijo je opisala , kot najhujšo izkušnjo
v njenem življenju.'To izredno toksično tekočino
so mi vbrizgavali v vene. Medicinska sestra, ki je to delala,
je nosila zaščitne rokavice, saj bi ji lahko majhna
kapljica tega "zdravila" zažgala kožo.
Takrat sem pomislila:' Če so potrebni taki zaščitni
ukrepi za zunanjo uporabo, kako mora delovati šele
v telesu?"
http://www.ard.net/Health/Chemotherapy/chemotherapy.shtml
Od česa večina ljudi
umre?
Večina ljudi, ki "umre
od raka", v resnici
umre zaradi posledic zdravljenja klasične medicine, še
predno bi lahko umrli zaradi raka samega. Rečeno drugače:
zdravljenje ubije prej , kot bolezen.
Večina pacientov umre zaradi podhranjenosti (rakaste
celice kradejo hrano zdravim celicam, kar dodatno slabi imunski sistem),
ali pa zaradi različnih infekcij, ki so spremljajoči faktor
slabše telesne odpornosti .
- "Izredno močna zdravila, ki se
uporabljajo pri kemoterapiji, učinkoviti pobijajo novonastale
celice, tako rakave, kot tudi tiste zdrave, hitrorastoče
celice, ki jih najdemo v lasišču (lasje odpadajo)
in prebavilih ( hude slabosti in bruhanje). Ti stranski učinki
so lahko zelo hudi in nekateri pacienti to zelo težko
prenašajo,
to lahko povzroči hitro izgubo telesne teže (zaradi
izgube apetita in slabe učinkovitosti prebave),
kar lahko posledično pripelje do zgodnejše smrti." http://www.idmu.co.uk/canchemo.htm
Kemoterapija prav tako uniči
imunski sistem in to na različne načine (vključno
z prebavnim traktom, kar med drugim zmanjša njegovo sposobnost
absorbcije nujno potrebnih hranil, ki gradijo imunski sistem), kar
zviša možnost
različnih okužb. Seveda klasična medicina, ki vedno
išče vir dodatnih zaslužkov, hoče te probleme
reševati posamično, namesto da bi spremenili samo kemoterapijo.
Zaradi dejstva, da je kemoterapija
izredno strupena, bi se človek seveda lahko vprašal:" ali
lahko kemoterapija pobije rakave celice predno ubije bolnika?"
Ampak povrnimo se k glavnemu
vprašanju "ali
koncept remisije pomeni daljšo dobo preživetja po odkritju
raka?". Večina ljudi je prepričanih, da je temu tako.
Vendar na podlagi škode, ki jih naredita obsevanje in kemoterapija,
lahko o tem resno podvomimo.
Kar hočem povedati je, da merilna statistika (odziv,
remisija, markerji) ne more pravilno ovrednotiti doživetja,
saj ne primerja "pozitivnih" učinkov kemoterapije
(uničenje rakastih celic in zmanjšanje obsega tumorjev)
z "negativnimi" (uničenje imunskega sistema, poškodbe
vitalnih organov,..).Tudi zmanjšanje tumorjev nima ničesar
skupnega z doživetjem bolnikov (o tej temi nekoliko kasneje).
- " Nikaršnega smisla nima uporaba kemoterapije
in drugih načinov uničevanja rakavih celic in slabljenja telesne
odpornosti. Tudi če tumorji preidejo v stanje mirovanja,
to zdravljenje poškoduje tudi zdrave celice, s tem pa
tudi verjetnost nastanka novega raka."
http://www.cancer-prevention.net/
Zadnji del izjave potrebuje daljšo
razlago:
- "Kemoterapija ima še druge negativne posledice.
Vse več zdravljenih rakavih bolnikov, ki so
se "zdravili" z zdravili klasične medicine, zboli
za drugo vrsto raka, ki ni v povezavi s prvotnim rakom. Vzrok
gre iskati verjetno v sami kancerogenosti le-teh. Pogostnost
tega pojava je prbl. 25x večja, kot bi bilo za pričakovati.
-
Ker tako kemoterapija,
kot obsevanje 'ugasneta' imunski sistem, po vsej verjetnost
zaradi tega nastane tako okolje, da se lahko novi tumorji razrastejo,
saj se jim organizem ne more upreti. Vsekakor se bo bolnik,
ki je bil zdravljen s temi drastičnimi metodami, v nekaj
letih zopet spoprijeti z drugim rakom, ki so ga sprovocirala
zdravila."
Ralph Moss, The Cancer Industry - New Updated
Edition - Page 78
Zaključimo to razpravo:
Z ozirom na doživetje po
diagnosticiranemu raku, sta koncepta remisije in zmanjšanja
neučinkovita pri
ovrednotenju doživetja, saj ne moreta izračunati koliko
rakastih celic je še v telesu (v trenutku, ko rak preide v "remisijo"),
prav tako pa ne upoštevata dejstva, da je imunski sistem
resno porušen in da ne more več rutinsko ubijati rakave
celice, kot je to značilno pri zdravem telesu. Verjetnost, da
se bo rak povrnil, ali pa da se bo pojavil nov rak, je zelo velika.
Drugače povedano: ne obstaja
dokaz, da sta remisija in doba preživetja kakorkoli povezana.
Kar pa je mogoče še
pomembneje, ne obstaja nikakršen dokaz, da kemoterapija in
obsevanje bistveno podaljšata doživetje ( v primerjavi
s tistimi pacienti, ki so se odpovedali klasičnemu zdravljenju
in s tistimi pacienti, ki so se odločili za alternativno zdravljenje).
Njuna uporaba ni upravičena.
" Britanski medicinski žurnal Lancet
je leta 1975 poročal o študiji, ki je primerjala
učinek na pacientih (1), ki so prejeli kemoterapijo zgolj
enkrat; na paciente (2), ki so prejeli večje število
kemoterapij; ter paciente, ki se niso zdravili. Bistvenih razlik
v dobi preživetja ni bilo, tako glede na kvaliteto življenja,
kot tudi na obdobje preživetja."
- Barry Lynes, The Healing of Cancer - The Cures - the
Cover-ups and the Solution Now! - page 9
Ni dvoma, da je kvaliteta življenja
po postavljeni diagnozi pri bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijo
in obsevanjem zelo nizka. Ker oba načina "zdravljenja" tako
znižata
kvaliteto življenja, mnogi pacienti prenehajo z zdravljenjem.
Rajši umrejo, kot da bi trpeli naprej.
Tudi glede izgradnje odpornost
telesa med in po kemoterapiji ter obsevanju, so rezultati tako slabi,
da veliko pacientov zaradi tega med zdravljenjem umre.
Skratka, koncept "remisije" in "zmanjšanja",
ne pomagata pri izboljšanju statistik za preživetje pacientov,
kot tudi ne pri uspešnosti zdravljenja bolnikov. V naslednjem
poglavju bomo primerjali uspešnost klasičnega in alternativnega
zdravljenja raka.
Stopnja ozdravljivosti
Povejmo nekaj o "stopnji
ozdravljivosti".
V principu uradna medicina govori o tem, da če pacient doživi
5 let po diagnosticiranemu raku, je ozdravljen, četudi v šestem
umre. Skratka, če bolnik po ugotovljenem raku preživi 5
let, je "ozdravljen". Tako oni jemljejo "ozdravitev".
Človek se vpraša,
zakaj zdravniška
srenja uporablja tak koncept, saj je pomen stopnje ozdravljivosti
povsem enostaven in logičen.
Povrnimo se k avtomobilom iz
prejšnjega poglavja.
Zakaj proizvajalci S namenoma izdelujejo tako slabe avtomobile?
Zato, ker lahko uporabijo statistiko. Laho se na primer odločijo
narediti študijo, ki govori o okvarah vozil po prevoženih
50.000-ih kilometrih. Rezultati bi prikazovali tako malo napak pri
njihovih avtomobilih, ki bi bili skoraj isti, kot pri D izdelovalcih
avtomobilov. Njihovi statistični podatki bi bili povsem verodostojni,
torej ne bi lagali. čeprav so avtomobili D proizvajalcev
dosti boljši od njihovih, človek tega glede na statitistiko
ne bi mogel reči. To je poglavitni namen takih statistik.
Seveda bi D proizvajalci
lahko statistično
dokazali, da so njihovi avtomobili dosti boljši,če bi
uporabili podatke po prevoženih 200.000 km, toda ker S proizvajalci
kontrolirajo medije, take statistike ne bi bile objavljene.
Prav to je način, ki ga
uporablja uradna medicina pri zdravljenju raka. Statistika ozdravljivosti
uporablja podatke zgolj za dobo 5-tih let , in ne za 10, 15 in več.
Obdobje 5-tih let nam nič ne pove o uspešnosti zdravljenja.
Klasična
medicina uporablja taktiko prej omenjenih proizvajalcev avtomobilov
(S).
"Zavedajte se, da je obdobje 5-tih let še
vedno v uporabi pri najuglednejših onkologih. To obdobje
statistično lepo izgleda pri nekaterih oblikah te bolezni, če
pa spremljamo rezultate dlje časa, se dejstva dramatično
spremenijo."
John Diamond, M.D.
Kako stopnjo ozdravljivosti povišati?
Namesto, da bi podaljšali
preživetje pacientov,
je potrebno bolj zgodaj odkriti bolezen. Na tak način lahko
dobo preživetja podaljšamo in statistika je takoj dosti
ugodnejša.
Predno se pri človeku diagnosticira
rak, ja ta pri njem pogosto prisoten že 5 ali 10 let.
Preprosto, če
prej odkrijemo rak, boljša je statistika, četudi kemoterapija
ne podaljša preživetja.
To je najverjetneši razlog,
da American Cancer Society sili ženske, da vsako leto opravijo
mamografijo, čeprav
je znano dejstvo, da ta preiskava lahko sproži bolezen, kot
posledica uporabe rentgenskih žarkov. Čeprav
American Cancer Society ni storila ničesar, kar bi podaljšalo
doživetje rakavih bolnikov, je s tem zelo izboljšala
statistiko.
Drugi trik. Uradna medicina namenoma
ignorira dejstvo, da bolniki umirajo zaradi njihovega načina
zdravljenja. Če
npr. nekdo umre zaradi pljučnice, ki je posledica okvare imunskega
sistema, to pa je sprožila kemoterapija, taka smrt se v glavnem
ne šteje, kot smrt zaradi raka. To velja tudi kadar kemoterapija
uniči jetra, saj zapišejo, da je bolnik umrl zaradi bolezni
jeter in ne raka.
Nekatere vrste raka zelo počasi
napredujejo. "Stopnja
preživetja" je za te vrte raka izgleda zelo ugodna, ne
zaradi tega, ker se bolniki pozdravijo, temveč iz razloga počasne
rasti.
Ker veliko ljudi umre zaradi
posledic kemoterapije in spremljajoče dovzetnosti za različne
infekcije, veliko zdravnikov pacientom svetujejo, da jemljejo različne
dodatke k prehrani. To lahko podaljša preživetje pacienta
(ker ne umrejo za posledicami kemoterapije tako hitro) in kemoterapija
dobi prijaznejši izgled. Z drugimi besedami, stopnja preživetja
je višja zaradi dodatov k prehrani, toda končne posledice
kemoterapije ostanejo iste.
Nekateri pacienti se na skrivaj
zdravijo na alternativni način, ne da bi o tem obvestili svojega
zdravnika (med in po kemoterapiji). Stopnja preživetja s strani
ortodoksne medicine se zaradi tega zvišuje, vendar nima
izvor v kemoterapiji ali obsevanju.
Še en trik: spremeni
se statistični
vzorec populacije, če se vanj vključujejo predvsem bolniki
z manj hudo obliko raka, posledično je stopnja preživetja
dosti višja.
"Statistični
podatki American Cancer Society so zelo zavajajoči. V statistični vzorec
so pričeli zajemati stvari, ki sploh niso rakave bolezni,
in, ker lahko postavljamo vse zgodnejšo diagnozo, se zdi,
da bolniki dlje živijo. Naše raziskovanje raka je
v zadnjih 20-tih letih prava polomija. Več ljudi starejših
od 30 let umre zaradi raka, kot kdaj koli prej.Vse več žensk
z blažjimi ali pa benignimi boleznimi je vključenih
v statistični vzorec, kot "ozdravljene".
Ko vladni uradniki prikazujejo uspeh pri zdravljenju raka, pravijo
da v tej vojni zmagujemo, uporabljajo stopnjo preživetja
nepravilno."
Dr J. Bailer, New England
Journal of Medicine (Dr Bailer’ odgovarja na vprašanja
Neal Barnarda MD iz Physicians Committee For Responsible Medicine
in objavljeno v PCRM Update, Sept/Oct 1990)
Z uporabo teh ukan prikazujejo
raziskave raka, kot vse bolj uspešne, čeprav
je bilo zelo malo napredka v zadnjih 80-tih letih.
Pravilno tolmačenje "stopnje uspešnosti"
Kako naj pravilno definiramo
stopnjo uspešnosti?
To je moja definicija:
Definicija "stopnje uspešnosti":
oseba, ki se zdravi zaradi raka in ne umre zaradi raka, ter če
ne umre iz katerega drugega vzroka, ki je direktna ali posredna posledica
raka, in če ne umre zaradi direktnih ali posrednih posledic
zdravljenja. Vse statistike, ki vključujejo pričakovano
doživetje zdravljenih bolnikov, morajo primerjati z bolniki,
ki se sploh niso zdravili, seveda po enakih parametrih.
Taka statistika bi razgalila
neuspešnost kemoterapije
in obsevalnih tehnik. Toda take statistike ne morete pričakovati
s strani uradne medicine, saj se ta rajši skriva za fantomskimi
statističnimi podatki, podobno, kot prej omenjene S tovarne.
Vsak resen raziskovalec raka
bi po logiki sami moral uporabljati verodostojno definicijo "stopnje
ozdravljivosti",
podobno moji. Opraviti bi moral študijo, ki bi vključevala
dve skupini opazovancev, bolniki, ki so se zdravili na klasičen
način; in bolniki, ki so zdravljenje odklonili. Toda rezultati
take študije ne bi bili v pomebnejših medijih nikdar
objavljeni, saj bi zaradi tega ortodoksna (pravoverna) medicina popolnoma
izgubila na ugledu.
Kirurško odstranjen rak
Kirurški posegi pri obolelih
od raka se bodo globoko zapisali v zgodovino medicine, kot najbolj škodljivo
zdravljenje širokih množic. Čeprav je res,
da lahko s kirurškim posegom odstranimo vse rakaste celice
v primerih, ko rak ni metastaziral, obstaja veliko problemov z nespametno
uporabo kirurgije v primeru bolezni raka.
Prvič. Ko je rak prvič diagnosticiran,
razen v primeru benigne oblike, se je rak najverjetneje razširil
izven prvotnega področja, zato operativni poseg ne more odstraniti
vseh rakavih celic.
Naj uporabim slikovito primerjavo.
Na hektarju vaše
kmetije imate na tisoče muh. Vrečina muh se nahaja v bližini
konjske ograde, kjer je veliko konjskega gnoja. Nekega dne se odločite
in ves gnoj ( v njem je veliko mušjih ličink) pospravite
v plastične vreče (-operacija) in odpeljete na odlagališče.
Ali ste s tem odpravili problem muh? Sploh ne. Ker niste odstranili
vseh muh in njenih ličink, ne bo dolgo trajalo, da se bo mušja
populacija ponovno obnovila.
Drugič. Če se rak ne širi,
bo pacient po vsej verjetnosti dovolj dolgo živel, da lahko
rak zdravimo na različne neškodljive alternativne načine.
Dobesedno obstaja več kot 100 alternativnih načinov zdravljenja,
le če imamo pred sabo še eno leto življenja. Tudi
kadar je rak skoncentriran na enem mestu, je lahko kirurški
poseg slaba izbira.
Tretjič. Operativni posegi
odstrani veliko krvnih žil,
ali pa jih blokira za vedno. To pomeni, da je krvotok za vedno poškodovan,
saj je kar nekaj delov tega sistema za večno brez dotoka sveže
krvi.
Četrtič. Na podoben
način operativni
poseg deluje tudi na limfni sistem. Limfni sistem je izrednega pomena
za odpornost telesa in vsaka permanentna blokada tega sistema oslabi
obrambni mehanizem človeka, za večno.
Če upoštevamo vso škodo izzvano
zaradi kirurškega posega, je ta priporočljiv le v izjemnih
primerih.
.......zdaj pa se povrnimo na
začetek poglavja
s tremi vprašanji. Kako ste odgovorili? (nazaj gor)
Copyright (c) 2003 R. Webster Kehr, all rights reserved
