sposobnost imunskega sistema - med in po terapiji (kako sposobni bomo bili v boju proti raku v prihodnje)
Primer: način zdravljenja A in B imata isto časovno prognozo, s to razliko, da bo bolnik pri zdravljenju A zelo trpel, medtem ko je to pri B zelo omejeno. Prepričan sem, da bi vsakdo izbral zdravljenje B.
Vsi trije kriteriji imajo seveda tudi subjektivni podton, saj v primeru, da način zdravljenja A omogoča nekoliko daljše življenje, bi se verjetno večina kljub temu odločila za zdravljenje B.
Skratka, da bi se lahko odločili kateri način zdravljenja je najboljši, bi se oprli na statistiko.
Npr.: če bi imel posameznik seznam vseh opcij ( tudi 100 alternativnih), če bi imel vse potrebne informacije za vse tri kriterije, potem bi se najverjetneje pravilno odločal. Toda to je največji problem, saj takega seznama oboleli nima.
Če vas zanima, zakaj tak seznam ne obstaja, potem si preberite to poglavje.
Teorija uradne medicine
Uradna medicina uporablja tri vrste orožja: kirurgijo, kemoterapijo in obsevanje. Vzemimo za primer bolnika z rakom na črevesju, ki ima že metastaze v drugih predeli telesa.
Zdravniki bi se najprej osredotočili na predele telesa, kjer je največ rakavih celic, večinoma je to v črevesju.
Prvi zakon klasične medicine je, da se predeli telesa, kjer je največja koncentracija rakavih celic, kirurško od(iz)režejo. Temu pravijo kirurgija. Torej kirurg najprej odreže del telesa z največjo zastopanostjo rakavih celic.
Drugi zakon klasične medicine pravi,da s kemoterapijo zdravimo predele telesa, kjer je zastopano manj rakavih celic.
Tretji zakon klasične medicine pravi,da se z obsevanjem (ali kemoterapijo) zaokroži zdravljenje. To naj bi pripomoglo k temu, da uničimo še več rakavih celic, kar naj bi pacientu omogočilo, da preide v remisijo.
Pred nadaljevanjem bi rad spregovoril nekaj o alternativnem načinu zdravljenja. Najprej - v alternativi se le izjemoma redko odločamo za operativni poseg
Dr. Binzel, ki zdravi z leatrilom (eden izmed alternatvinih načinov zdravljenja raka), pravi, da le v treh primerih predpiše operacijski poseg pri svojih pacientih:
1) če tumor, zaradi svoje velikosti in lokacije preprečuje kako vitalno funkcijo telesa
2) če tumor, zaradi svoje velikosti in lokacije povzroča bolečine
3) če prisotnost tumorja predstavlja velik psihološki problem za pacienta"
Dr. Binzel, Alive and Well, chapter 14
Doktor Binzel prav tako pravi: " Če je tumor na oddaljenem mestu in ne povzroča večjih problemov, potem tumor pustimo pri miru, seveda s privolitvijo pacienta."
Zelo pomembno je, da razumemo razloge za tako izjavo. Tumor je simptom raka in v glavnem ne ogroža življenje bolnika. Življenje ogroža razpršenost (rast) raka. Tako operativni poseg, kot kemoterapija in obsevanje ne morejo zaustaviti širjenje raka. To lahko stori le človekov imunski sistem.
Noben od treh zgoraj navedenih razlogov za kirurško odstranitvijo tumorja nima nič skupnega z zdravljenjem raka. Le psihološki in mentalni razlogi, in ne pobijanje rakavih celic.
Seveda ni nič narobe, če pacientu kirurško odstranimo majhen benigni kožni rak (čeprav obstaja izredno učinkovit način alternativnega zdravljenja kožnega raka - Cansema Black Salve, ki ga lahko najdete v posebnem članku - zdravljenje)
Ker alternativno zdravljenje le redko uporablja kirurški poseg ,to pomeni, da tako zdravljenje enako učinkuje na predelih s visoko koncentracijo rakavih celic, kot tudi na predele z manjšo intenziteto. Vzrok temu je, da alternativno zdravljenje selektivno napada zgolj rakave celice (direktno ali indirektno), zato je skoncentriranost le-teh nepomembna.
Če se povrnemo na klasično zdravljenje, se je potrebno vprašati: če je kemoterapija zares tako učinkovita, kot to ljudje pravijo, zakaj je potem potrebna tudi operacija (odstranitev) tumorjev? Oziroma: čemu potrebujemo operativni poseg na bolj prizadetih delih telesa, če je kemoterapija tako uspešna?
Pravijo, da je kemoterapija boljša od alternative. Logično bi bilo, da v tem primeru kemoterapija ne potrebuje kirurškega posega, alternativa pa bi ga potrebovala. V resnici je prav obratno: kemoterapija potrebuje tudi kirurški poseg, alternativa pa ne. Nekaj mora biti zelo narobe. Vendar prehitevam samega sebe. Moramo spregovoriti o definiciji.
Remisija, odzivnost, markerji...
Prej sem omenil, da manjkajo podatki o različnih opcijah, ki jih bi moral imeti vsak bolnik. Kaj točno merijo zdravniki? Merijo take zadeve, kot so "odziv" pacienta na zdravljenje, na podlagi določenih kriterijev, npr. velikost tumorja. Merijo tudi "remisijo" - odsotnost simptomov. "Markerji" so skupek določenih meritev, različnih tehnik, ki naj bi ovrednotili rak. In tako naprej..
Naj uporabim slikovito primerjavo.
Recimo, da poznamo 10 izdelovalcev avtomobilov : S-1,2,3,4,5 (S- slabi) in 5 izdelovalcev z oznako D (D-dobri). Pri prvih se pričnejo avtomobili kvariti takoj po izteku garancije, npr. prevoženih 100.000 km. Pri prevoženih 200.000 km nastanejo velike okvare ( motor, klima, menjalnik..). V resnici ti izdelovalci vgrajujejo poceni avtomobilske sestavne dele, ki pa jih zelo drago prodajajo. Uporabljajo 80 let staro tehnologijo z namenom, da bi kupce prisilili kupiti nove modele njihovih avtomobilov že po treh ali štirih letih.
Vozila izdelovalcev z oznako D pa so mnogo trpežnejša, kvalitetnejša. Uporabljajo sodobno tehnologijo in izredno kvalitetne vgradne dele.
Recimo, da so izdelovalci avtomobilov z oznako S zelo stare in ugledne firme, ki so zaradi položaja v preteklosti skoncentrirale velik kapital, ki ga lahko po potrebi v velikih količinah namenjajo za oglaševanje. Mediji živijo od njihovih oglasov zato vedno pišejo tisto, kar ustreza tem izdelovalcem. V nasprotem primeru jim izdelovalci S zagrozijo, da pri njih ne bodo več oglaševali. Vsi ta pravila dobra poznajo.
Recimo, da življensko dobo avtomobila izrazimo s prevoženimi kilometri. Življenjska doba izdelovalcev S je 200.000 km, življenjska doba izdelovalcev D pa je 500.000 km. Razlika v kvaliteti (življenski dobi) osnovnih delov vozil bi bila tudi na strani proizvajalcev D.
Vse kar bi potrošniki rabili, bi bila le pprimerjalna tabela, v katerih bi bili zajeti zgoraj navedeni podatki in potencialni kupec bi se zlahka odločil, kateri avto mu daje več ugodnosti oz. kvalitete.
Torej povsem logično bi bilo, da bi prednost imeli proizvajalci tipa D. In kaj lahko storijo S proizvajalci? Spomniti se moramo, da imajo ti dosti več akumuliranega kapitala iz preteklosti in posledično so mediji na njihovi strani. Naredijo lahko zelo veliko. Kot prvo je potrebno preprečiti izdelovanje primerjalnih tabel, skriti statistične podatke, ki jim ne grejo v prid. Da jim to lahko uspe, morajo potrošnikovo pozornost preusmeriti na druge stvari. Npr. poudarjati je treba "stil", "popularnost" in "moč" njihovih avtomobilov. Poleg predstavljenih modelov vozil se ves čas nahajajo brhka dekleta, filmske zvezde itd. Lahko priredijo resnične podatke o 'kvaliteti' njihovih vozil. Osredotočijo pozorost kupce na "dodatno opremo", ki jim je na razpolago. Temu se reče:prodajati s prevaro.
Prav to počne uradna medicina. Najpopularnejša beseda pri klasičnem zdravljenju raka je "remisija". Zelo lepo je slišati: bolnik je v remisiji. To zveni tako lepo, da si zdrav človek zaželi dobiti rak in da potem preide v "remisijo" (podobno kot pri slikah avtomobilov z brhkimi dekleti v reklamah). Lepo zveneča beseda privablja milijone strank, katerim so pravi statistični podatki prikriti. To vam bom pokazal v nadaljevanju.
Kaj v resnici pomeni "remisija"?
National Cancer Institute definira "remisijo" kot:
"Zmanjšanje ali izostanek znakov in simptomov raka. V delni remisiji nekateri , toda ne vsi, znaki in simptomi raka izginejo. V totalni remisiji vsi znaki in simptomi raka izginejo, čeprav je rak lahko še vedno prisoten v telesu pacienta."
NCI - http://www.nci.nih.gov/dictionary/db_alpha.aspx?expand=R
Kaj ta definicija pomeni v skladu s "tremi osnovnimi kriteriji" z začetka poglavja (zgoraj)? Vi, navaden državljan, bi moral misliti, da "remisija" pomeni, da ste ozdraveli od rakave bolezni. Toda, kot lahko vidite, po tej definiciji temu ni tako. Torej, ali obstaja kaka korelacija med odsotnostjo "znakov in simptomov" in "treh osnovih kriterijev"?
Na splošno se remisija definira na podlagi zmanjšanja tumorjev, ali pa markerjev. To nam lahko nekaj pove o številu rakavih celic v telesu, vendar so te številke zelo težko dokazljive. Markerji ne povedo nič o trpljenju bolnika in bolečinah, ki jih lahko ima (kvaliteta življenja), in prav tako nič o stanju imunskega sistema pacienta, kar je izrednega pomena v primeru, da je v telesu ostalo še določeno število rakavih celic.
Da ne bi bilo pomote - kemoterapija in obsevanje v resnici zmanjša obseg tumorjev, prav tako uničita veliko število rakavih celic. Toda med samim potekom zdravljenja imata ti dve metodi veliko stranskih učinkov, kot so: smrt, uničenje vitalnih organov, hude bolečine, hudo slabost itd...in pobije ogromno število zdravih celic. Kemoterapija ne more razlikovati med rakavimi in zdravimi celicami in ker imamo več zdravih, kot bolnih celic, kemoterapija pobije dosti več zdravih celic, kot pa rakavih.
Logično bi bilo, da bi nam lahko koncept remisije povedal, kakšni so izgledi preživetja? Vzemimo pod drobnogled "čas preživetja od postavitve diagnoze" v skladu s konceptom remisije.
kakšna je poprečna doba preživetja bolnikov, ki so popolnoma ozdraveli?
Če bi imeli vse te statistične podatke, potem bi lahko izračunali "dobo preživetja po postavitvi diagnoze" za paciente, ki so se zdravili na klasičen način. Resnično bi radi imeli te podatke. Seveda pa teh podatkov preprosto ni. Vse v zvezi z "remisijo" je en sam napihnjen balon.
Obstaja velika verjetnost, da je sam koncept remisije tako prirejen, da statistične podatke o (ne)učinkovitosti kemoterapije prikrije. V resnici bi bilo zelo lahko izračunati "dobo preživetja po postavitvi diagnoze". Zakaj nekaj tako enostavnega popolnoma zakomplicirati?
Zlahka bi bilo izračunati "dobo preživetja po postavitvi diagnoze" pri pacientih, ki so zavrnili zdravljenje. Zdravniki pravijo, da bi bilo skrajno neetično svetovati pacientom, da se ne zdravijo na klasičen način, toda veliko število tako zdravljenje zavrnejo, torej zakaj ne bi vodili statistiko o tem , kako dolgo so še živeli po zavrnitvi? Potem bi zlahka primerjali te podatke z podatki pacientov, ki so se bili zdravili na klasičen način seveda po določeni enaki metodi.
Povsem preprosto bi dobili odgovor na vprašanje: kateri način zdravljenja je uspešnejši - klasičen, ali alternativni? Ker pa teh podatkov ni, moramo kopati globlje.
"Moje študije so nedvomno dokazale, da so rakavi bolniki, ki se niso zdravili, živeli do 4x dalje, kot tisti zdravljeni. Če nekdo zboli za rakom in se ne gre zdraviti, potem bo dalj časa živel in to bolj kvalitetno, kot če se prepusti operativnim posegom, kemoterapiji in obsevanju.Seveda to ne velja za določene kritične situacije, ko je kirurški poseg življenjskega pomena - urgenten."
Prof Jones. (1956 Transactions of the N.Y. Academy of Medical Sciences, vol 6.)
več o tej temi lahko najdete na tem mestu: http://www.sickofdoctors.addr.com/articles/medicalignorance.htm
Če bi uradna medicina s takimi statističnimi podatki lahko dokazala, da je zdravljenje raka na klasičen način učinkovitejši v vseh pogledih, kot pa alternativno zdravljenje, ali pa nezdravljenje, potem bi take podatke zagotovo shranjevala in objavljala. O tem bodite prepričani!
- "Nemški epidemiolog s Klinike za tumorje Heidelberg/Mannheim , Dr Ulrich Abel, je napravil največji pregled in analizo za vsako pomembnejšo študijo in klinične teste o kemoterapiji do sedaj. Njegove zaključke si mora prebrati vsakdo, ki se misli pridružiti kompoziciji Kemo-express. Da bi se prepričal, da je v svoji študiji zajel vse publikacije na temo kemoterapija, je Abel poslal več kot 350 pisem zdravstvenim centrom po vsem svetu, s prošnjo, da mu pošljejo vse izdane publikacije na to temo. Prejel je na tisoče člankov. Skoraj nemogoče je, da bi kdo vedel več o kemoterapiji, kot Dr.Abel.
-
Analiza je potekala več let, rezultati so neverjetni: uspešnost kemoterapije po vsem svetu je zastrašujoča, saj preprosto ni nikakršnih znastvenih dokazov, da ima kemoterapija zmožnost v katerem koli pogledu podaljšati življenja pacientov, ki imajo eno od najpogostejših oblik raka. Njegov zaključek - kemoterapija lahko le redko kdaj izboljša kvaliteto življenja bolnika. Kemoterapijo opiše kot " smetišče znanosti" in pravi, da je vsaj 80% opravljene kemoterapije v svetovnem merilu povsem nepotrebna in je podobna "cesarjevim novim oblačilom", saj se niti zdravniki, niti pacienti, kemoterapiji nočejo odreči, čeprav ni nikakršnega znastvenega dokaza, da kemoterpija deluje! (Lancet, 10 August 1991) Noben pomembnejši časopis ni teh znastvenih dognanj nikdar objavil. Raziskava je bila pokopana."
Tim O'Shea, The Doctor Within
Kako se lahko kemoterapija "upraviči"
Prvič, kemoterapija ne more biti "nevtralna". Če pacientu bistveno ne podaljša življenje (v primerjavi s tistimi, ki jo zavrnejo), potem je popolnoma nepotrebna, saj povzroča preveč škode. Klasično zdravljenje uniči imunski sistem, uniči vitalne organe, povzroča veliko bolečin in drugih tegob, lahko poškoduje DNK, itd.
Naj povem še drugače: vsakdo ima rakaste celice. Imunski sistem rutinsko pobija te nastale rakave celice in s tem prepreči njihovo širjenje. Torej je očividno, da imajo rakavi bolniki oslabljen imunski sistem. Kemoterapija to še dodatno poslabša, telo se še težje spoprime z rakom.Čeprav kemoterapija pobija tudi rakave celice, uničuje tudi zdrave, slabi imunski sistem...torej kemoterapija dela in dobro in slabo hkrati. Ampak, ali dela več dobrega, kot slabega?
Preberite pazljivo: uporaba obsevalne tehnike in kemoterapije se lahko upraviči le, če bistveno podaljšata bolnikovo življenje, v primerjavi s tistimi bolniki, ki se sploh ne zdravijo, ali pa če se zdravijo z alternativo. Zaradi škode, ki jo povzroča klasično zdravljenje, ni nobene druge poti, ki bi jo upravičevala. Razen v zelo redkih primerih, te metode ne podaljšajo življenja bolnikom. Zakaj torej uradna medicina uporablja kirurgijo, obsevanje in kemoterapijo?
- “V tej deželi večina pacientov umre zaradi kemoterapije. Kemoterapija ne odpravi raka na dojkah, črevesnega ali pljučnega raka. To dejstva je zelo dobro dokumentirano skozi desetletja, kjub temu zdravniki nadaljujejo s tem zdravljenjem."
Allen Levin, MD UCSF The Healing of Cancer
Eden izmed problemov koncepta "remisije" tiči v tem, da medicinska srenja zavestno pozabi povedati, koliko pacientov "izpade" iz remisije. Pazljivo preberite naslednji citat:
" Rak jajčnikov se ponavadi odkrije zelo zgodaj, kljub temu je to eden izmed najtežje ozdravljivih rakov, z zelo slabo prognozo. Terapija lahko tumorje odpravi, toda večina pacientov umre v naslednjih dveh letih...Povsem normalno je, da se ženski z ugotovljenim rakom na jajčnikih tumorji kirurško odstranijo. Tudi jajčniki, jajcevod, maternica in deli črevesja se večkrat kirurško odstranijo. Kirurškemu posegu sledi kemoterapija in okoli 90% bolnic preide v remisijo, v obdobje "opazovanja". 'Problem tiči v dejstvu, da bo v naslednjih 5 - 10 letih 90% pacientk umrla, ' pravi Berek. Ko se rak vrne v bližnje tkivo, je ta bolj agresiven in bolj odporen na kemoterapijo."
- povzeto iz: http://www.azcentral.com/health/women/articles/0618ovarian.html
Z drugimi besedami, skoraj vsi pacienti preidejo v remisijo, toda 90% le-teh "izpade" iz nje in umre v naslednjem obdobju 5-10 let. Zakaj bi se sploh ukvarjali z "remisijo", če 90% pacientov umre? Zato, da bi se ta beseda lepo slišala!
In kar je še pomembnejše, da bi upravičila vse večjo uporabo kemoterapije. Če je v 90% primerih neuspešna, kakšen dokaz obstaja, da terapija bistveno podaljša bolnikovo življenje? Če se doza kemoterapije povečuje, s tem se dela vse več škode imunskem sistemu, kar omogoči drugim vrstam raka, da se naselijo v organizem. Veliko število bolnic z rakom jajčnikov dobijo še rak na dojkah, kot posledica kemoterapije.
- " Pred dvema letoma so pri Hazel odkrili rak na dojki. Kemoterapijo je opisala , kot najhujšo izkušnjo v njenem življenju.'To izredno toksično tekočino so mi vbrizgavali v vene. Medicinska sestra, ki je to delala, je nosila zaščitne rokavice, saj bi ji lahko majhna kapljica tega "zdravila" zažgala kožo. Takrat sem pomislila:' Če so potrebni taki zaščitni ukrepi za zunanjo uporabo, kako mora delovati šele v telesu?"
http://www.ard.net/Health/Chemotherapy/chemotherapy.shtml
Od česa večina ljudi umre?
Večina ljudi, ki "umre od raka", v resnici umre zaradi posledic zdravljenja klasične medicine, še predno bi lahko umrli zaradi raka samega. Rečeno drugače: zdravljenje ubije prej , kot bolezen.
Večina pacientov umre zaradi podhranjenosti (rakaste celice kradejo hrano zdravim celicam, kar dodatno slabi imunski sistem), ali pa zaradi različnih infekcij, ki so spremljajoči faktor slabše telesne odpornosti .
- "Izredno močna zdravila, ki se uporabljajo pri kemoterapiji, učinkoviti pobijajo novonastale celice, tako rakave, kot tudi tiste zdrave, hitrorastoče celice, ki jih najdemo v lasišču (lasje odpadajo) in prebavilih ( hude slabosti in bruhanje). Ti stranski učinki so lahko zelo hudi in nekateri pacienti to zelo težko prenašajo, to lahko povzroči hitro izgubo telesne teže (zaradi izgube apetita in slabe učinkovitosti prebave), kar lahko posledično pripelje do zgodnejše smrti." http://www.idmu.co.uk/canchemo.htm
Kemoterapija prav tako uniči imunski sistem in to na različne načine (vključno z prebavnim traktom, kar med drugim zmanjša njegovo sposobnost absorbcije nujno potrebnih hranil, ki gradijo imunski sistem), kar zviša možnost različnih okužb. Seveda klasična medicina, ki vedno išče vir dodatnih zaslužkov, hoče te probleme reševati posamično, namesto da bi spremenili samo kemoterapijo.
Zaradi dejstva, da je kemoterapija izredno strupena, bi se človek seveda lahko vprašal:" ali lahko kemoterapija pobije rakave celice predno ubije bolnika?"
Ampak povrnimo se k glavnemu vprašanju "ali koncept remisije pomeni daljšo dobo preživetja po odkritju raka?". Večina ljudi je prepričanih, da je temu tako. Vendar na podlagi škode, ki jih naredita obsevanje in kemoterapija, lahko o tem resno podvomimo.
Kar hočem povedati je, da merilna statistika (odziv, remisija, markerji) ne more pravilno ovrednotiti doživetja, saj ne primerja "pozitivnih" učinkov kemoterapije (uničenje rakastih celic in zmanjšanje obsega tumorjev) z "negativnimi" (uničenje imunskega sistema, poškodbe vitalnih organov,..).Tudi zmanjšanje tumorjev nima ničesar skupnega z doživetjem bolnikov (o tej temi nekoliko kasneje).
- " Nikaršnega smisla nima uporaba kemoterapije in drugih načinov uničevanja rakavih celic in slabljenja telesne odpornosti. Tudi če tumorji preidejo v stanje mirovanja, to zdravljenje poškoduje tudi zdrave celice, s tem pa tudi verjetnost nastanka novega raka."
http://www.cancer-prevention.net/
Zadnji del izjave potrebuje daljšo razlago:
- "Kemoterapija ima še druge negativne posledice. Vse več zdravljenih rakavih bolnikov, ki so se "zdravili" z zdravili klasične medicine, zboli za drugo vrsto raka, ki ni v povezavi s prvotnim rakom. Vzrok gre iskati verjetno v sami kancerogenosti le-teh. Pogostnost tega pojava je prbl. 25x večja, kot bi bilo za pričakovati.
-
Ker tako kemoterapija, kot obsevanje 'ugasneta' imunski sistem, po vsej verjetnost zaradi tega nastane tako okolje, da se lahko novi tumorji razrastejo, saj se jim organizem ne more upreti. Vsekakor se bo bolnik, ki je bil zdravljen s temi drastičnimi metodami, v nekaj letih zopet spoprijeti z drugim rakom, ki so ga sprovocirala zdravila."
Ralph Moss, The Cancer Industry - New Updated Edition - Page 78
Zaključimo to razpravo:
Z ozirom na doživetje po diagnosticiranemu raku, sta koncepta remisije in zmanjšanja neučinkovita pri ovrednotenju doživetja, saj ne moreta izračunati koliko rakastih celic je še v telesu (v trenutku, ko rak preide v "remisijo"), prav tako pa ne upoštevata dejstva, da je imunski sistem resno porušen in da ne more več rutinsko ubijati rakave celice, kot je to značilno pri zdravem telesu. Verjetnost, da se bo rak povrnil, ali pa da se bo pojavil nov rak, je zelo velika.
Drugače povedano: ne obstaja dokaz, da sta remisija in doba preživetja kakorkoli povezana. Kar pa je mogoče še pomembneje, ne obstaja nikakršen dokaz, da kemoterapija in obsevanje bistveno podaljšata doživetje ( v primerjavi s tistimi pacienti, ki so se odpovedali klasičnemu zdravljenju in s tistimi pacienti, ki so se odločili za alternativno zdravljenje). Njuna uporaba ni upravičena.
" Britanski medicinski žurnal Lancet je leta 1975 poročal o študiji, ki je primerjala učinek na pacientih (1), ki so prejeli kemoterapijo zgolj enkrat; na paciente (2), ki so prejeli večje število kemoterapij; ter paciente, ki se niso zdravili. Bistvenih razlik v dobi preživetja ni bilo, tako glede na kvaliteto življenja, kot tudi na obdobje preživetja."
- Barry Lynes, The Healing of Cancer - The Cures - the Cover-ups and the Solution Now! - page 9
Ni dvoma, da je kvaliteta življenja po postavljeni diagnozi pri bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijo in obsevanjem zelo nizka. Ker oba načina "zdravljenja" tako znižata kvaliteto življenja, mnogi pacienti prenehajo z zdravljenjem. Rajši umrejo, kot da bi trpeli naprej.
Tudi glede izgradnje odpornost telesa med in po kemoterapiji ter obsevanju, so rezultati tako slabi, da veliko pacientov zaradi tega med zdravljenjem umre.
Skratka, koncept "remisije" in "zmanjšanja", ne pomagata pri izboljšanju statistik za preživetje pacientov, kot tudi ne pri uspešnosti zdravljenja bolnikov. V naslednjem poglavju bomo primerjali uspešnost klasičnega in alternativnega zdravljenja raka.
Stopnja ozdravljivosti
Povejmo nekaj o "stopnji ozdravljivosti". V principu uradna medicina govori o tem, da če pacient doživi 5 let po diagnosticiranemu raku, je ozdravljen, četudi v šestem umre. Skratka, če bolnik po ugotovljenem raku preživi 5 let, je "ozdravljen". Tako oni jemljejo "ozdravitev".
Človek se vpraša, zakaj zdravniška srenja uporablja tak koncept, saj je pomen stopnje ozdravljivosti povsem enostaven in logičen.
Povrnimo se k avtomobilom iz prejšnjega poglavja. Zakaj proizvajalci S namenoma izdelujejo tako slabe avtomobile? Zato, ker lahko uporabijo statistiko. Laho se na primer odločijo narediti študijo, ki govori o okvarah vozil po prevoženih 50.000-ih kilometrih. Rezultati bi prikazovali tako malo napak pri njihovih avtomobilih, ki bi bili skoraj isti, kot pri D izdelovalcih avtomobilov. Njihovi statistični podatki bi bili povsem verodostojni, torej ne bi lagali. čeprav so avtomobili D proizvajalcev dosti boljši od njihovih, človek tega glede na statitistiko ne bi mogel reči. To je poglavitni namen takih statistik.
Seveda bi D proizvajalci lahko statistično dokazali, da so njihovi avtomobili dosti boljši,če bi uporabili podatke po prevoženih 200.000 km, toda ker S proizvajalci kontrolirajo medije, take statistike ne bi bile objavljene.
Prav to je način, ki ga uporablja uradna medicina pri zdravljenju raka. Statistika ozdravljivosti uporablja podatke zgolj za dobo 5-tih let , in ne za 10, 15 in več. Obdobje 5-tih let nam nič ne pove o uspešnosti zdravljenja. Klasična medicina uporablja taktiko prej omenjenih proizvajalcev avtomobilov (S).
"Zavedajte se, da je obdobje 5-tih let še vedno v uporabi pri najuglednejših onkologih. To obdobje statistično lepo izgleda pri nekaterih oblikah te bolezni, če pa spremljamo rezultate dlje časa, se dejstva dramatično spremenijo."
John Diamond, M.D.
Kako stopnjo ozdravljivosti povišati?
Namesto, da bi podaljšali preživetje pacientov, je potrebno bolj zgodaj odkriti bolezen. Na tak način lahko dobo preživetja podaljšamo in statistika je takoj dosti ugodnejša.
Predno se pri človeku diagnosticira rak, ja ta pri njem pogosto prisoten že 5 ali 10 let. Preprosto, če prej odkrijemo rak, boljša je statistika, četudi kemoterapija ne podaljša preživetja.
To je najverjetneši razlog, da American Cancer Society sili ženske, da vsako leto opravijo mamografijo, čeprav je znano dejstvo, da ta preiskava lahko sproži bolezen, kot posledica uporabe rentgenskih žarkov. Čeprav American Cancer Society ni storila ničesar, kar bi podaljšalo doživetje rakavih bolnikov, je s tem zelo izboljšala statistiko.
Drugi trik. Uradna medicina namenoma ignorira dejstvo, da bolniki umirajo zaradi njihovega načina zdravljenja. Če npr. nekdo umre zaradi pljučnice, ki je posledica okvare imunskega sistema, to pa je sprožila kemoterapija, taka smrt se v glavnem ne šteje, kot smrt zaradi raka. To velja tudi kadar kemoterapija uniči jetra, saj zapišejo, da je bolnik umrl zaradi bolezni jeter in ne raka.
Nekatere vrste raka zelo počasi napredujejo. "Stopnja preživetja" je za te vrte raka izgleda zelo ugodna, ne zaradi tega, ker se bolniki pozdravijo, temveč iz razloga počasne rasti.
Ker veliko ljudi umre zaradi posledic kemoterapije in spremljajoče dovzetnosti za različne infekcije, veliko zdravnikov pacientom svetujejo, da jemljejo različne dodatke k prehrani. To lahko podaljša preživetje pacienta (ker ne umrejo za posledicami kemoterapije tako hitro) in kemoterapija dobi prijaznejši izgled. Z drugimi besedami, stopnja preživetja je višja zaradi dodatov k prehrani, toda končne posledice kemoterapije ostanejo iste.
Nekateri pacienti se na skrivaj zdravijo na alternativni način, ne da bi o tem obvestili svojega zdravnika (med in po kemoterapiji). Stopnja preživetja s strani ortodoksne medicine se zaradi tega zvišuje, vendar nima izvor v kemoterapiji ali obsevanju.
Še en trik: spremeni se statistični vzorec populacije, če se vanj vključujejo predvsem bolniki z manj hudo obliko raka, posledično je stopnja preživetja dosti višja.
"Statistični podatki American Cancer Society so zelo zavajajoči. V statistični vzorec so pričeli zajemati stvari, ki sploh niso rakave bolezni, in, ker lahko postavljamo vse zgodnejšo diagnozo, se zdi, da bolniki dlje živijo. Naše raziskovanje raka je v zadnjih 20-tih letih prava polomija. Več ljudi starejših od 30 let umre zaradi raka, kot kdaj koli prej.Vse več žensk z blažjimi ali pa benignimi boleznimi je vključenih v statistični vzorec, kot "ozdravljene". Ko vladni uradniki prikazujejo uspeh pri zdravljenju raka, pravijo da v tej vojni zmagujemo, uporabljajo stopnjo preživetja nepravilno."
Dr J. Bailer, New England Journal of Medicine (Dr Bailer’ odgovarja na vprašanja Neal Barnarda MD iz Physicians Committee For Responsible Medicine in objavljeno v PCRM Update, Sept/Oct 1990)
Z uporabo teh ukan prikazujejo raziskave raka, kot vse bolj uspešne, čeprav je bilo zelo malo napredka v zadnjih 80-tih letih.
Pravilno tolmačenje "stopnje uspešnosti"
Kako naj pravilno definiramo stopnjo uspešnosti? To je moja definicija:
Definicija "stopnje uspešnosti": oseba, ki se zdravi zaradi raka in ne umre zaradi raka, ter če ne umre iz katerega drugega vzroka, ki je direktna ali posredna posledica raka, in če ne umre zaradi direktnih ali posrednih posledic zdravljenja. Vse statistike, ki vključujejo pričakovano doživetje zdravljenih bolnikov, morajo primerjati z bolniki, ki se sploh niso zdravili, seveda po enakih parametrih.
Taka statistika bi razgalila neuspešnost kemoterapije in obsevalnih tehnik. Toda take statistike ne morete pričakovati s strani uradne medicine, saj se ta rajši skriva za fantomskimi statističnimi podatki, podobno, kot prej omenjene S tovarne.
Vsak resen raziskovalec raka bi po logiki sami moral uporabljati verodostojno definicijo "stopnje ozdravljivosti", podobno moji. Opraviti bi moral študijo, ki bi vključevala dve skupini opazovancev, bolniki, ki so se zdravili na klasičen način; in bolniki, ki so zdravljenje odklonili. Toda rezultati take študije ne bi bili v pomebnejših medijih nikdar objavljeni, saj bi zaradi tega ortodoksna (pravoverna) medicina popolnoma izgubila na ugledu.
Kirurško odstranjen rak
Kirurški posegi pri obolelih od raka se bodo globoko zapisali v zgodovino medicine, kot najbolj škodljivo zdravljenje širokih množic. Čeprav je res, da lahko s kirurškim posegom odstranimo vse rakaste celice v primerih, ko rak ni metastaziral, obstaja veliko problemov z nespametno uporabo kirurgije v primeru bolezni raka.
Prvič. Ko je rak prvič diagnosticiran, razen v primeru benigne oblike, se je rak najverjetneje razširil izven prvotnega področja, zato operativni poseg ne more odstraniti vseh rakavih celic.
Naj uporabim slikovito primerjavo. Na hektarju vaše kmetije imate na tisoče muh. Vrečina muh se nahaja v bližini konjske ograde, kjer je veliko konjskega gnoja. Nekega dne se odločite in ves gnoj ( v njem je veliko mušjih ličink) pospravite v plastične vreče (-operacija) in odpeljete na odlagališče. Ali ste s tem odpravili problem muh? Sploh ne. Ker niste odstranili vseh muh in njenih ličink, ne bo dolgo trajalo, da se bo mušja populacija ponovno obnovila.
Drugič. Če se rak ne širi, bo pacient po vsej verjetnosti dovolj dolgo živel, da lahko rak zdravimo na različne neškodljive alternativne načine. Dobesedno obstaja več kot 100 alternativnih načinov zdravljenja, le če imamo pred sabo še eno leto življenja. Tudi kadar je rak skoncentriran na enem mestu, je lahko kirurški poseg slaba izbira.
Tretjič. Operativni posegi odstrani veliko krvnih žil, ali pa jih blokira za vedno. To pomeni, da je krvotok za vedno poškodovan, saj je kar nekaj delov tega sistema za večno brez dotoka sveže krvi.
Četrtič. Na podoben način operativni poseg deluje tudi na limfni sistem. Limfni sistem je izrednega pomena za odpornost telesa in vsaka permanentna blokada tega sistema oslabi obrambni mehanizem človeka, za večno.
Če upoštevamo vso škodo izzvano zaradi kirurškega posega, je ta priporočljiv le v izjemnih primerih.
.......zdaj pa se povrnimo na začetek poglavja s tremi vprašanji. Kako ste odgovorili? (nazaj gor)
Copyright (c) 2003 R. Webster Kehr, all rights reserved