Svetloba
Ko smo se v šoli učili o optiki, smo izvedeli, da obstajajo konduktorji - prevodniki in reflektorji. Predmeti, ki prevajajo svetlobo (konduktorji) so transparentni ali prozorni, tisti drugi (reflektorji) pa svetlobo odbijajo, so netransparentni ali neprozorni. Slednji imajo to lastnost, da ko se na njih usmeri svetloba, nastane njihova senca. Naše telo pa je transparentno pri višji energiji fotonov, kot so to rentgenski žarki ali pa laserski. Toda, ali je naše telo, ki pri vidni svetlobi ustvarja senco netransparentno?
Profesor Kaznačejev je s svojo skupino opravil nenavadni eksperiment na Inštitutu za klinično in eksperimentalno medicino v Novosibirsku (SZ). Skoncentrirano svetlobo je usmerjal na različne predele telesa. Namen preizkusa je bil, da izmerijo reakcijo kože na sevanje v spektru valovne dolžine, ki jo najdemo v vidni svetlobi. Uporabili so navadno laboratorijsko luč, ki je imela nekaj filtrov. Med eksperimentom so začudeno opazili močan svetlobni signal, drobec svetlobe na neosvetljenem delu, kakih 10 cm oddaljen od osvetljene površine. Na njihovo presenečenje so opazili, da se je od tistega svetlobnega signala svetloba razširila dalje pod kožo (jakost svetlobnega signala je bila nadzorovana z foto-metrično napravo, ki ji je bil dodan svetlobni mikroskop z foto ojačevalcem).
Da bi celo zadevo bolje razumeli in jo lažje klasificirali, so eksperiment ponovili, tokrat z boljšo opremo. Ugotovili so, da lahko koža prevaja svetlobo, torej lahko vstopi v telo, zgolj na določenih delih telesa. Ti "na svetlobo občutljivih deli" so ravno tam, kjer potekajo dobro poznane akupunkturne točke in meridiani. Tradicionalna kitajska medicina pozna 365 glavnih akupunkturnih točk ( v resnici so to luknje, ki omogočajo dostop do meridianov oz. kanalov, ki nadzorujejo vitalne organe). Veljalo je tradicionalno prepričanje, da so to luknje, ki omogočajo dostop do kanalov. Te luknje omogočajo dostop do vplivanja, preusmeritve, do zvišanja ali znižanja telesnih vitalnih snovi, s tem pa uravnavanja določenih neravnotežij.
Novosibirski eksperiment je pokazal, da lahko svetloba prehaja samo med akupunkturnimi točkami. Če vir svetlobe premaknemo samo za 3-4 mm stran od akupunkturne točke, ojačan signal takoj izgine. Svetlobna pot skozi človeško telo je odvisna od spektra svetlobe, ki jo uporabljamo. Bela svetloba (mešanica vseh barv) se najbolje prenaša, sledi rdeča in modra. Najslabše potuje zelena.
Že starodavni narodi so se zavedali pomembnosti svetlobe za zdravje človeka. Ayurvedski zdravnik Charaka je že v 6.st. pr.n.št. priporočal sončno svetlobo za zdravljenje različnih bolezni.
l.1980 je A.J. Lewy s sodelavci objavil članek v reviji Science, s čemer je uvedel novo obdobje fototerapije. Bil je mnenja, da močna svetloba zavre izločanje melatonina, hormona, ki se izloča ponoči, ko spimo.
Čeprav nas poleti zdravniki svarijo pred pretiranim sončenjem, pa se vse več zdravnikov in raziskovalcev zaveda zdravilnih učinkov sončenja. Poleti smo vsi boljše volje, kot pa pozimi, ko je sonca zgolj za vzorec.
Vemo, da pomanjkanje sonca lahko povzroči, da prejmemo premalo hranil. Vitamin D se v našem telesu ne more presnavljati, če nismo izpostavljni sončnim žarkom. Profesor Mester z Univerze v Budimpešti je opravil raziskave, ki so pokazale, monokromatična svetloba spodbuja DNK, da uporabi lipoprotein, ki celici omogoča boljše delovanje, kot tudi produkcijo kolagena in elastina. American Geriatrics Society je objavila študijo, v kateri so preučevali učinek nizkofrekvenčne svetlobe pri bolnikih, ki so imeli hude bolečine in motorične težave zaradi osteoartritisa v kolenih. Pacienti so bili razdeljeni v tri skupine, prva je bila zdravljena z rdečo svetlobo, druga z infrardečo, tretja pa brez. Pri prvih dveh skupinah so bile težave zmanjšane za več kot 50%, v placebo skupini pa ni bilo sprememb.
Znanstveniki v Sovjetski zvezi in v ZDA so ugotovili, da če so ljudje pozimi izpostavljeni sončnim žarkom, ublaži različne oblike depresij, skrajša abnormalno dolge mesntrualne cikluse, zdravi psoriazo, nekatere oblike nespečnosti itd... Lahko pa tudi olajša simptome lupusa, ki je bolezen imunskega sistema.
Pred industrijsko revolucijo so ljudje živeli po naravnem ritmu, vstajali so ob zori, ko se je znočilo, pa so se odpravili spat. Vse rastline in živali imajo svoj naraven ritem počivanja in aktivnosti. Pri človeku so hormoni tisti, ki odločajo o tem, kdaj smo zaspani in kdaj smo aktivni. Ko se prične izločati melatonin, ta se izloča iz epifize, postanemo zaspani. Zjutraj, ko posije sonce, sončni žarki padejo na zaprte oči, svetloba prodre do retine, kar spodbudi epifizo, da preneha izločati melatonin, zato nismo več zaspani in se zbudimo. Vendar v sodobni civilizaciji temu ni več tako. Danes nas zbuja budilka ali pa mobilni telefon, spat pa hodimo že globoko v noči. Skratka, nismo več v naravnem ritmu, ki je za človeka veljal sto tisoče let.
Epifiza deluje skupaj z ostalim hormonskim sistemom, zato tudi melatonin vpliva na druge dele organizma. Melatonin ponoči uravnava izločanje drugih žlez in tudi hipofize, ki je odgovorna za rast, na tvorjenje mleka, sperme in jajčec. Uravnava tudi delovanje ščitnice, ta pa je odgovorna za metabolizem, in adrenalne žleze, ki so odgovorne za izločanje odpadnih snovi iz telesa.
Iz vsega tega sledi, da izmenjavanje svetlobe in mraka vpliva na ritem rasti, reprodukcije in drugih aktivnosti, tako pri živalih kot tudi pri človeku.
Pri živalih so raziskovali, koliko svetloba vpliva na "notranjo uro". Ugotovili so, da imajo svojo biološko uro, ki ni povezana s svetlobo, toda ta ni povsem natančna, vsaj v daljšem časovnem obdobju ne. Brez svetlobe lahko en dan traja 24ur, pa vse do 48 ur. Svetloba pa občutek za dan natančno uskladi na 24 ur. Če svetloba sproti ne uravnava to notranjo uro, pride do hormonskega neravnotežja, kar seveda vpliva na zdravje (moteno spanje in razpoloženje).
Obstajata dva ritma - dnevni in letni (circadian in circannual). Primer težav, ki nastopijo zaradi pomanjkanja svetlobe - težave z težo in depresija. Simptomi dosežejo svoj vrhunec ponoči (circadian) in pozimi (circannual). Če takim pacientom damo svetlobno terapijo, lahko to stanje močno izboljšamo.
Depresija ima tudi svoj dnevni ritem - najslabše je zjutraj in najmanj težav imamo zvečer. Za zdravljenje depresije se danes najpogosteje uporabljajo zdravila, toda številni znanstveniki preizkušajo uporabo svetlobne terapije.
Možgani so tisti, ki skrbijo za številne procese v telesu - dihanje, cirkulacija, rast, reprodukcija in popravila. Za to uporablja dva sistema - eden je izredno hiter, drugi zelo počasen. Živčni sistem je bliskovit, saj električni impulzi tečejo (teh je nekaj tisoč na sekundo) s hitrostjo 200 m/sek. Endokrini sistem pa proizvaja in pošilja hormone zelo počasi (od nekaj ur, pa vse do nekaj dni).
V možganih je hipotalamus tisti, ki nadzoruje endokrini sistem, in hipofiza je tista, ki sprejema njegove neposredne ukaze. Če na primer hipotalamus ugotovi, da mora ščitnica zvišati proizvodnjo, potem do hipofize pošlje hormon, ki ji ukaže, da mora ta sedaj poslati sporočilo ščitnici. Hipofiza takoj pošlje hormon za stimulacijo ščitnice, da prične izločati hormon tiroksin, kar pospeši metabolizem v telesu.
V ozadju možganov, čisto zraven hrbtenjače, se nahaja epifiza, za katero znanstveniki menijo, da nadzoruje čas v telesu, ki je sinhroniziran z svetloba-mrak ciklusu. Prav tako naj bi epifiza nadzorovala biološko uro, ki se nanaša na celotno življensko obdobje: sproži puberteto in uravnava obdobje za razmnoževanje. Ko preneha ukazovati sproščanje melatonina, se pričnemo starati, saj naše telo ne zmore več upravljati učinkovitost ali pa notranjo sinhronizacijo organizma.
Melatonin se izloča skoraj izključno ponoči in naj bi vplival na notranje procese tako, da vse sistemi delujejo skupaj in v skladu. Dodatki melatonina ljudem že desetletja pomaga pri težavah s spanjem (tudi pri prilagajanju na časovne razlike pri popotnikih).
Melatonin deluje v skladu s seratoninom, ki je mogočen nevrotransmiter (prenašalec el. impulzov v živčevju) in deluje podnevi. Toda seratonin lahko škodljivo vpliva na organizem - zviša krvni pritisk, oži žile in skupaj lepi krvničke. Ta hormon z leti ne upada, zato znanstveniki menijo, da porušeno ravnotežje med melatoninom in seratoninom povzroča staranje ter bolezni srca. Kadar ni dovolj melatonina, ki ponoči uničuje proste radikale, potem nastajajo poškodbe žil in vzpodbudi se večje izločanje seratonina.
Pri ljudeh, ki so izrazito depresivni, je raven seratonina zelo nizka, isto velja tudi za še dva nevrotransmiterja - dopamin in norepinefrin. Torej sta tako melatoni, kot tudi seratonin, odvisna od časovnega ritma, ki ga v naravi narekujeta svetloba in mrak.
Kako svetloba vpliva na biološko uro?
Spoznali smo, kako sončna svetloba vpliva na dnevni ritem. Veliko ljudi dela in živi v prostorih, kjer je nenehno umetna svetloba, ki večinoma ne more nadomestiti naravne. Za jakost svetlobe se uporablja merska enota lux in v prej omenjenih prostorih svetloba redko preseže vrednost 500 luxov. V sončnem popodnevu imamo lahko svetlobo, ki ima vrednost 100.000 luxov, ob zelo oblačnem vremenu pa ta vrednost pade na 10.000 luxov. Raziskovalci so ugotovili, da potrebujemo scvetlobo vsaj 2.500 luxov, da prekinemo delovanje melatonina. Pri svetlobni terapiji se zato uporablajo svetilna telesa, ki dosežejo 5.000 luxov. Delavci, ki delajo ponoči in ljudje, ki živijo v polarnih krajih ponavadi delajo na svetlobi 50 luxov. Pomanjkanje svetlobe povzroča mnogo težav, vključno z utrujenostjo, depresijo, poškodb kože, slabši imunski sistem in seveda nastanejo problemi s spanjem.
Kakšne terapije s svetlobo so na voljo?
Najboljša je seveda s sončno svetlobo, ki ima v sebi ves spekter valovnih dolžin svetlobe.
Terapija z umetno svetlobo traja nekaj ur, predvsem dopoldan. Če pa se terapija izvaja samo zjutraj, jo lahko skrajšamo na polovico. Nova tehnologija svetil pa sedaj omogoča doseči 10.000 luxov, kar posledično terapijo skrajš zgolj na 30 minut.
Po enem tednu običajno terapija prične dosegati prve rezultate. Toda simptomi se kmalu povrnejo, če s terapijo prenehamo. Zato se je najboljše sončiti čim dlje, od oktobra do aprila.
Zaključek
Torej ni boljšega, kot da smo vsak dan na soncu. Preplah, ki ga zganjajo zdravniki dermatologi in nas opozarjajo, da se moramo poleti sonciu skriti, imajo samo deloma prav. Če užijemo dovolj nenansičenih maščob, potem bomo preprečili, da bi lahko nastal kožni rak. Sevda pa govorimo zgolj o zmernem sončenju, ki je seveda odvisen od geografske širine in letnega časa, kjer in kadar to počnemo.
nazaj gor
Kakšne učinke imajo barve na naše razpoloženje, zdravje in način razmišljanja, preučujejo znanstveniki že dolga leta.
Barva je vidna energija z določeno frekvenco. Foto receptorji v retini, imenovani konusi, to energijo prevedejo v barvo. Obstaja tri vrste konusov: eni so za modro, drugi za zeleno in tretji za rdečo barvo. Vse druge barve vidimo kot kombinacijo teh treh.
Ko barvna energija preide v naše telo, stimulira delovanje hipofize in epifize, kar sproži izločanje nekaterih hormonov, ti pa posledično sprožijo različne fiziološke procese. To razloži, zakaj barva vpliva na naše misli, razpoloženje in obnašanje. Zdi se, da barve vplivajo tudi na slepe, ki naj bi občutili barvo kot rezultat vibracij energije v telesu.
R uski znanstveniki so l.1942 dokazali, da rdeča svetloba stimulira simpatičen živčni sistem, modra pa parasimpatičen. Spet drugi eksperimenti so pokazali, da nekatere barve stimulirajo, spet druge pa zavirajo izločanje hormonov.
Določene barve lahko vplivajo tudi na določene bolezni. V sobi z rdečimi zavesami na oknih olajša počutje pacientov, ki so zboleli za eruptivnimi boleznimi, kot so črne koze ali pa ošpice. Tudi melanholiki se opomorejo v taki sobi že po nekaj urah. Bleščeča in barvna svetloba pa ugodno vpliva na bolečine in depresijo. Znanstveniki menijo, da imajo možgani svoj specifični odziv na določeno svetlobo. Pravijo, da lahko težave s spanjem odpravijo s to metodo že v enem dnevu, za dvig razpoloženja pa običajno potrebujejo 1-2 tedna.
Svetloba spada v medicino bodočnosti, kot pomemben terapevtski medij, ki bistveno vpliva na naša življenja.
Barvna terapija ima dolgo zgodovino, uporabljali so jo že v starem Egiptu in Grčiji, najbolj pa se je zasidrala v kitajski in indijski medicini, še vedno je sestavni del Ayurvede. Na Zahodu pa se je začela razvijati v drugi polovici 19.stoletja, l.1878 pa je dr. Edwin Babitt izdal knjigo "Principi svetlobe in barve", v kateri je predlagal različne tehnike zdravljenja z barvami. Najpomembnejše delo na tem področju pa je bilo objavljeno leta 1933 v knjigi "Enciklopedija spektro krometrije", ki jo je napisal indijski znanstvenik Dinshah Ghadiali. Ta knjiga je osnova za večino sodobne barvne terapije. Približno v istem obdobju pa je Američan Dr. Harry Riley Spitler razvil barvno terapijo, ki jo je poimenoval "Syntonics". Ugotovil je, da lahko s to terapijo povzroči mogočne fiziološke in psihološke spremembe pri pacientih.
Od takrat naprej se je zanimanje za barvno terapijo močno povečalo, uporablja se jo tudi v komplementarni medicini.
Pomen in vpliv barv
Barve imajo izredno subtilno učinkujejo na nas, tako da o njih zelo redko pomislimo. Barve nastanejo zaradi sončne svetlobe, ki ima osem barv v svojem spektru: rdeča, rumena, zelena, turkizna, modra, vijoličasta in rožnata (oz. mangeta, ki pa v bistvu sploh ni barva). So pa tudi oblika sevanja.
Raziskovalci so začeli ugotavljati pomembnost barv pri zdravljenju različnih bolezni. Na primer - gledanje v modro barvo znižuje krvni pritisk, ker umiri avtonomen živčni sistem, nasprotno pa ga rdeča zviša.
Vsaka barva je povezana z eno izmed sedmih čakr in vsaka ima svojo komplementarno barvo. Z eno barvo, ali pa s kombinacijo komplementarnih barv, lahko zdravimo neravnotežje v čakrah ali pa bolezni, ki so povezane s tistim predelom telesa.
Kako barve vplivajo na nas?
Fizično:
Pomirjujoče - zelena, svetlo-modra
Poživljajoče - oranžna
Spodbujevalno - rdeča
Emocionalno/čustveno:
Pomirjujoče - nebesno modra
Poživljajoče - barva breskve
Spodbujevalno - oranžna
Mentalno:
Pomirjujoče - indigo
Poživljajoče - smaragdno zelena
Spodbujevalno - rumena
Duhovno:
Pomirjujoče - modra
Poživljajoče - zlata
Spodbujevalno - vijolična, škrlatna
Rdeča - ojača življenjsko in spolno slo ter voljo. Vzpodbuja.
- Je element ognja. Rdeče sevanje greje, kar vitalizira telo in mu daje energijo.
- Vzpodbuja živce in kri.
- Vzpodbuja delovanje čutil
Z rdečo barvo lahko zdravimo anemijo, bronhialno astmo, bronhitis, enokrilni sistem (stres), apatijo, melanholijo, paralizo, pljučnico, TBC, zdravi debilnost in druge psihične abnormalnosti.
Ne smemo jo uporabljati pri vročici, povišanem krvnem tlaku, vnetjih, nespečnosti, ter pri rdečelascih, pri osebah z divjim temperamentom in vzkipljivim značajem, pri osebah s psihičnimi motnjami.
Oranžna - se povezuje z čakro vranice, ki uravnava obtok in metabolizem. Vzpodbuja delovanje ščitnice in respiratornih procesov, toda deluje kot zaviralec parathyroidnih aktivnosti. Vibracije oranžne barve širijo pljuča, vzpodbuja srečo in zadovoljstvo. Uporablja se za zdravljenje depresije, prekomernega delovanja ščitnice, pri težavah s pljuči in ledvicami. Modra je njej komplementarna barva.
Lahko je uporabimo za zdravljenje astme, bronhitisa, prehlada, epilepsije, žolčnih kamnov, pri malignih in benignih tvorbah, prolapsov, tumorjev, revmi.
Preveč oranžne lahko deluje v obratni smeri. Moramo jo uravnotežiti z odtenki zelene in modre.
Rumena - je povezana z čakro pleksusa, ki skrbi za intelekt in razsodnost. Vzpodbuja mentalne sposobnosti, sposobnost koncentracije, deluje kot podpora. Uporablja se lahko za zdravljenje artritisa in revme. Dopolnjuje jo vijolična barva.
Rumena aktivira motorično živčevje, mišicam daje energijo. Njeno pomanjkanje lahko delno ali pa popolnoma izključi čutenje in gibalno energijo.
Ker je mešanica rdeče in zelene, uporabi polovico rdeče za moč, od zelene pa zmožnost popravljanja. Torej istočasno vzpodbuja delovanje celice in jo hkrati tudi popravlja. Vzpodbuja delovanje žolča.
Lahko jo uporabimo za zdravljenje zaprtja, diabetesa, ekcemov, ledvic, jeter, slabe prebave, depresije in izmučenosti, paralize, revmatizma, vranice,...
Ne sme se je uporabljati pri osebah z akutnim vnetjem, v deliriju, pri driski, vročici, nevralgiji, aritmiji.
Zelena - je barva srčne čakre, barva narave. Je najbolj dominantna na našem planetu. Uravnoteži našo energijo, lahko nam ojača senzibilnost in sočutje. Predstavlja čistost in harmonijo. Nas umirja, predvsem pri vnetnih procesih. Blaži živčevje. Je zelo zdravilna in gradi mišice, kosti in drugo tkivo. Njej komplementarna barva je magenta (rožnata).
Lahko je uporabimo za zdravljenje astme, bolečin v križu, prehlada, kolike, utrujenosti, težav s srcem, jeter, visokega krvnega pritiska, vzdražljivosti, laringitisa, malarije, bolezni živčevja, nevralgije, preobčutljivosti, sifilisa, razjed, spolnih bolezni.
Ne sme se uporabljati za zdravljenje tumorjev in raka, saj spodbuja rast.
Modra - se povezuje z čakro grla, ki ima opravka z močjo volje in komunikacije. Je barva, ki umirja, dobra za zdravljenje nespečnosti. Odlična za izboljšanje verbalnih sposobnosti. Se dopolnjuje z oranžno.
Modra barva pomirja, spodbuja kreativnost in zvedavost. Vzpodbuja metabolizem in vitalnost. Upočasni delovanje srca (dobra pri tahikardiji). Ima antiseptične in antibakterijske sposobnosti. Dobro deluje pri otroških boleznih. Zvišuje tlak, toda zdravi visok krvni pritisk, astmo, putiko in revmatizem. Zbuja intuicijo in lajša osamljenost, spodbuja umetniško kreativnost.
Zdravi plešavost, trebuh, opekline, norice, kolero, koliko, drisko, grižo, epilepsijo, hidrofobijo, histerijo, nespečnost, laringitis, menstrualne bolečine, otroško paralizo, gonorejo, glavobol, kožo, zobe, oslovski kašelj, bolezni ledvic.
Ne sme se uporabljati pri prehladu, paralizi, kroničnemu revmatizmu.
Preveč modre lahko posameznika spremeni v hladno osebo.
Indigo - in druge temno modre barve so dinamično zdravilne barve tako na duhovni kot tudi na fizični ravni. Ojača limfni in imunski sistem. Odličen čistilec krvi in lahko pomaga pri razstrupljanju telesa. Moč združitve, očiščenja, zvišane zavesti.
Bolniki lahko postanejo neobčutljivi na bolečino, ne da bi izgubili zavest. Zdi se, da lahko ta barva doseže take vibracije, da se posameznik povzdigne nad telo.
Pomaga lahko pri zdravljenju vnetja slepiča, astme, bronhitisa, katarakta, delirij tremensa, gluhosti, norosti, težav s pljuči, krvavitvam iz nosu, bolezni nosu, obsedenosti, facialne paralize, angini, oslovskemu kašlju.
Indigo barva lahko povzroči depresijo in občutek socialne izolacije. Uravnoteži ga lahko oranžna barva.
Vijolična - je barva kronske čakre, ki predstavlja energijo višjega uma. Vpliva na ves skelet in živčni sistem. Je zelo antiseptičen, čisti fizično in duhovno raven ter uravnava njuni energiji. Je učinkovita pri kancerogenih procesih. Bolj moder odtenek vijolične lahko pomaga pri artritisu. Vijolična barva pomaga telesu pri asimilaciji hranil in mineralov. Je barva plemenitosti, ponosa, spoštovanja do samega sebe, časti in upanja. Pomaga zdraviti mentalne nepravilnosti in nepravilnosti živčevja. Njej komplementarna je rumena barva.
Njene značilnosti so, da vzpodbuja delovanje vranice, olajša delovanje živčevja ter limfnega in srčno-žilnega sistema. Vijolična uravnoteži kalij in natrij v telesu. Vzpodbuja navdih in ponižnost. Sestavlja jo 50%modre in prav toliko rdeče, kar je ravnotežje fizičnega in duhovnega. Nadzoruje pretirano lakoto. S svojo inspiracijsko močjo nas pri meditaciji odpelje v pretekla življenja, predvsem v tista, ki so nam prizadela zdravje. Vijolična je vladar centra glave, ki se imenuje 'Lotos tisočerih venčnih listov'.
Uporablja se za zdravljenje tegob z mehurjem, meningitisa, krčev, epilepsije, levkoderme, mentalnih bolezni, nevralgije, revme, išiasa, bolezni kože, tumorje.
Preobilje te barve lahko zavre čustva, predvsem jezo.
Citronska - ker jo sestavljata tako zelena kot rumena, ima značilnosti obeh. Ima pomembno vlogo pri prebavi in delovanju leve polovice možganov. Najbolj učinkovita je pri mentalni stimulaciji. Stimulira možgane in odstranjuje morbidne ostanke. Ker sta zelena in rumena očiščevalni barvi, isto velja tudi za citronsko.
Turkizna - ni povezana z nobeno čakro. Ima čistilno moč, tako kot tudi zelena, hkrati pa blaži, tako kot modra. Najmočnejša barva pri izgradnji kostnega tkiva.
Pomembna pri respiratornem sistemu in ojača metabolizem. Lahko tudi umiri in olajša vnetje. Učinkovita pri akutni bolečini, astmi in bronhitisu, predvsem pri otrocih.
Magenta/rožnata - barva najvišjega reda, povezuje se z duhovnostjo in meditacijo. Je agens sprememb, za spremembe pri starih razvadah in obsesijah. Komplementarna je rumena barva.
Daje energijo adrenalnim žlezam, aktivnosti srca in reprodukcijskemu sistemu. Deluje kot diuretik, stabilizira čustva.
Ultra-vijolična deluje na kri in tkivo v telesu tako kemično kot tudi antibakterijsko. Razgradi strupe bakterij in pomaga belim krvničkam pri njihovem delovanju. Vitamini A, B, C, D in E so podložni tej barvi. Pospešuje delovanje limf in cirkulacijo. Vzpodbuja simpatičen sistem ter zmanjšuje bolečine. Je odlična za srce in pljuča.