5.POGLAVJE - ENCIMI

Ljudje zelo slabo poznamo encime in njihovo izredno pomembno vlogo za naše zdravje. Vemo le, da so potrebni za pravilno prebavo (želodčni sokovi in slina v ustih), to pa je ponavadi čisto vse, kar vemo o njih.
   Vendar so encimi še dosti več, kot prej omenjeno. Encimi so beljakovine, ki so nujno potrebne za odvijanje kemičnih reakcij v živem organizmu. Prav vsak kemičen proces v telesu je nemogoč brez prisotnosti encimov. Delovanje tkiva, mišic, kosti, organov, vsaka celica v telesu nujno potrebuje encime. Skratka: celotno človeško telo brez encimov ne more delovati. Encimi se tvorijo znotraj telesa ( v vsaki celici, najbolj pa v trebušni slinavki in v endokrilnih žlezah), z vnosom surove hrane pa jih dobimo še od zunaj. Ob rojstvu imamo v organizmu tudi delno sposobnost tvorjenja encimov , vendar je potrebno to naravno "rezervo" vseskozi nadomeščati z encimi, ki jih moramo zaužiti s surovo hrano.
   Poprečen človek si prehranjevanje zamišlja približno takole: ko pojemo obrok hrane, ta preide v želodec, kjer se nahajajo želodčni sokovi in to hrano predelajo, predelana hrana spolzi v tanko črevo, koder koristne sestavine preidejo v kri, preostanek pa potem zaide v debelo črevo in od tam se izloči iz telesa. Toda temu ni tako. Narava ima svoja pravila: obrok hrane mora biti bogat z encimi, to hrano pa moramo dodobra prežvečiti, s tem z encimi že delno predelana hrana preide v želodec, in tam se prabavlja še približno eno uro (že 75% predelana hrana), šele nato to hrano zalijejo želodčni sokovi (hidroklorna kislina), ki hrano dokončno predelajo; potem hrana preide v tanko črevo, želodčna kislina se nevtralizira, trebušna slinavka zopet doda encime, dokončno predelana hrana preide skozi stene tankega črevesa v krvni obtok.
  Na našo žalost, pa mi delujemo proti zakonom narave, zato naletimo na veliko, veliko problemov.
  Smo edina živa bitja na svetu, ki hrano kuhamo in pečemo, zato je taka hrana skoraj brez vsakih encimov, pa še to hrano ne zvečimo dovolj (le ¼  tega, kolikor bi morali), zato hrana preide v želodec skoraj neprebavljena, tam leži kako uro ( kot kamen ), želodčna kislina ne more storiti kaj dosti, taka neprebavljena hrana pride v tanko črevo. S tem povzročimo stresno situacijo za trebušno slinavko in druge endokrilne žleze morajo delati pod visokim delovnim pritiskom, saj morajo izdelati ogromno količino pravih encimov, da se hrana lahko predela v neko telesu potrebno obliko.
  Zahodnjaki imamo dosti večjo trebušno slinavko, kot prebivalstvo tretjega sveta ( pa tudi, kot divje mesojede živali), zato slednji skoraj ne poznajo diabetesa (sladkorna bolezen), medtem je ta bolezen v razvitem svetu na pohodu.

- prebavni encimi, ključni za optimalno prebavo, odlična zaščita pred infarktom, rakom, diabetesom, in odpravlja težave z venami !!!

NAPREJ >> poglavja: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 ,10, 11, 12, 13, 14, 15